Drugi val tehnologije za predvajanje vsebin z očali za navidezno resničnost je v preteklem letu naredil velik korak k splošni dostopnosti na trgu elektronike. Bolj zrela in izpopolnjena tehnologija od tiste v 90. letih sicer najodločnejše poteze še vedno vleče na področju računalniških iger, a so se v istem času v senci zgodili pomembni premiki tudi na področju celovečernih filmov. Na filmskih festivalih v Cannesu, Torontu in v Benetkah so posamezna podjetja intenzivno predstavljala betarazličice izdelkov, ki bi utegnili zelo kmalu predstavljati novo modno muho med filmskimi gledalci, s čimer bi izpodrinili nekoliko zbledelo privlačnost 3D-tehnologije.

Na filmskem festivalu v Benetkah je tako podjetje VRWERX iz Los Angelesa novinarjem predstavilo prve odlomke iz filma Jesus VR, ki se bo v filmske učbenike zapisal kot prvi uradno izdani celovečerni film, posnet s posebnimi VR-kamerami in namenjen tudi predvajanju z VR-čelado. Podjetje je na testnih projekcijah v Benetkah uporabilo napravo Gear VR, ki smo jo na MMC-ju že preizkusili spomladi.

Razlog za uporabo prav te naprave je še kako dober. Spomnimo, da gre pravzaprav za posebna očala, na katere se pritrdi običajen pametni telefon. S tem, ko uporabnikom za ogled filma ne bo treba kupovati dražjih naprav z lastnim zaslonom, si producenti obetajo bistveno večjo razširjenost med domačimi uporabniki po vsem svetu.

"Vsak, ki ima v lasti pametni telefon, je potencialni gledalec našega filma," nam ob preizkusu razloži Alex Barder, predstavnik podjetja VRWERX in producent filma Jesus VR. "To pomeni 2,7 milijarde ljudi. Potencial te tehnologije je ogromen,” pove Barder, ki pa vseeno meni, da to ne bo še dodatno individualiziralo izkušnje gledanja filmov in s tem ogrozilo obstoja kinodvoran. "Naš namen ni zgolj ta, da bi ljudje te filme gledali doma. Radi bi, da bi se VR-filmi vrteli v kinematografih. Z nekaterimi verigami prikazovalcev se že dogovarjamo, da bi nam odstopili kakšno dvorano ali dve v svojih multipleksih. Te bi nato priredili za ogled VR-filmov, kjer bi vsak gledalec imel svojo napravo na glavi. Izkušnja ogleda filma v kinu za nas še naprej ostaja pomembna.”

Glede na to, da se s tem odpira popolnoma nova, nepopisana veja filmske umetnosti, je zanimivo, da je podjetje za prvi tovrstni film v zgodovini izbralo prav zgodbo o Jezusu Kristusu. Film Jesus VR nas namreč ponese v čas Nove zaveze Svetega pisma, ko je Kristus z apostoli širil evangelij in bil na koncu križan po ukazu Poncija Pilata. "Ko smo spraševali ljudi, kam v zgodovino bi šli, če bi lahko zavrteli čas nazaj, je večina rekla, da v čas Jezusa Kristusa. To je najpomembnejša zgodba, ki so jo kadar koli povedali, in mi jo pripovedujemo na popolnoma novi platformi in na način, na katerega je ni še nihče,” je ta izbor utemeljil Barder. Režiser filma David Hansen mu zgolj pritrdi: "Tudi sam sem odraščal v katoliški družini, in ko sem kot otrok bral Sveto pismo, sem si vedno predstavljal, kako je moralo biti tam, na kraju samem. Zato smo začeli pripravljati 90-minutni VR-film o Jezusu. Ta tehnologija po mojem mnenju ponuja najboljši način, da poveš to zgodbo.”

Preizkus tehnologije razkrije številne tehnične slabosti
Poskusni ogled filma Jesus VR je v Benetkah potekal v enem izmed stranskih prostorov festivalske palače, kamor so namestili 30 vrtljivih sedežev za prav toliko gledalcev, ki so si skupaj v istem času ogledali za 35 minut odlomkov iz filma, ki bo v končni različici trajal uro in pol.

Gledanje VR-filma gledalcu vsekakor da drugačne občutke kot gledanje filma s 3D-očali. Ker so dogajanje posneli s sedmimi kamerami hkrati, lahko brez opaznih rezov v vidnem polju opazujemo vseh 360 stopinj dogajanja. V tem trenutku tehnologija še ne omogoča, da bi gledalec videl svoje roke, noge in telo, s čimer bi bil še bolj potopljen v navidezno resničnost. Po drugi strani pa je skupinski ogled takega filma (če temu sploh lahko tako rečemo, glede na to, da vsak gleda v svoj zaslon pred očmi) skorajda neprijetna izkušnja, saj je ves čas prisoten občutek, da te nekdo nadzoruje. To je seveda tudi dejansko res, kajti nad izvedbo projekcije ves čas bedi tehnik podjetja, poleg tega pa se tudi drugi sogledalci ne morejo upreti, da ne bi vsaj občasno pokukali izpod očal.

Jesus VR privzema obliko daljših statičnih prizorov, v katerih se kamera ne premika, temveč to delo s premikanjem opravlja gledalec. Številne funkcije, ki jih ima v običajnem filmu režiser, pri VR-filmu torej padejo na naša ramena, kar je najopazneje pri dialoških prizorih, kjer ustaljen režijski prijem kadra in protikadra opravi gledalec s premikom glave ali z vrtenjem sedeža.

V filmu tako denimo spremljamo prizor, v katerem Jezus nagovarja apostole, zbrane okrog ognja. Gledalec je postavljen na sredino sobe in se mora vrteti na sedežu, če želi videti odzive in replike posameznih apostolov. Ko pozneje Jezusa vodijo h križanju, smo postavljeni med gledalce v mestu, ki od blizu spremljajo pot povorke na Golgoto. Na samem koncu filma sledi še najdrznejši prizor, ko je gledalec postavljen v Jezusovo kožo in tudi sam z njegovimi očmi gleda s križa na zbrano občinstvo pod njim.

Film sam je dokaj amatersko delo, ki ga zaznamuje okorna režija, ki se (verjetno zaradi tehničnih omejitev) niti ne prizadeva raziskati vseh možnosti nove tehnologije. Dokaj slabi sta tudi igra in sama zasnova filma, ki na pretirano didaktičen način obdela že neštetokrat videno temo.

Največje presenečenje udeležencev na projekciji je bilo to, da je podjetje za demonstracijo uporabilo Samsungov telefon S6, že leto in pol star model, ki nikakor ne nudi vrhunske izkušnje gledanja. Čeprav so film posneli v ločljivosti 4K, je bila slika pikčasta, kar je precej oviralo boljšo potopitev v navidezno resničnost.

Še toliko večja težava pa je pregrevanje telefona, zaradi česar so morali predvajanje odlomkov iz filma razdeliti na dva 17-minutna sklopa z vmesnim premorom, da se je baterija lahko ohladila. Treba je reči, da je bilo precej neprijetno tri centimetre pred svojimi očmi gledati v telefon znamke, ki je prav v tistih dneh objavila novico, da zaradi posameznih eksplozij baterij s trga umika novejšo serijo Galaxy Note 7. Če podjetje VRWERX v istem času oglašuje, da je 2,7 milijarde lastnikov telefonov njihovo potencialno občinstvo, potem se bo zaradi tega pregrevanja zagotovo pojavilo vsaj nekaj nesrečnih primerov hudih poškodb obraza in oči. Na Barberja smo naslovili prav to vprašanje, producent pa je za MMC razložil: "To, da imaš morda pred sabo telefon, ki lahko eksplodira, je zelo neprijetna misel. Varnost je zato naša glavna skrb. Ti odpovedani modeli Samsungovih telefonov so samo ena izmed možnosti, saj si bo filme s to tehnologijo mogoče ogledati z vsemi napravami iPhone in Android. To tveganje je popolnoma enako, kot če s telefonom počnete kar koli drugega, denimo če telefonirate ali brskate po spletu. Težava s pregrevanjem je predvsem težava te prve, poskusne generacije. V Benetkah smo film Jesus VR predvajali s pomočjo telefona S6, ki je zdaj star že leto in pol. Pri novejših modelih, ki prihajajo, bo ta težava vse manjša. Poleg tega pa smo težavo s pregrevanjem telefona po tisti projekciji, na kateri ste bili vi, že rešili, in sicer z zniževanjem temperature prostora, v katerem se film predvaja.”

Obeti: tehnološki naslednik 3D-ja in popolnoma nov filmski jezik
Končni vtis je vsekakor bolj ležal v upih za prihodnost, kot pa da bi lahko zares uživali v tem, kar VR-film v tem trenutku ponuja, tako zaradi tehničnih pomanjkljivosti kot zaradi slabega filma. Po drugi strani je vsekakor zelo optimistično spoznanje, da smo lahko tudi v letu 2016 v svetu filma - ki je po besedah Petra Greenawaya že dolgo ustvarjalno mrtev - priča odprtju neke nove izrazne smeri, ki je tako tehnološko kot estetsko in pripovedno še popolnoma nepopisana. Izkušnja gledanja igranega filma v VR-tehnologiji daje vznemirljiv občutek, da smo ponovno na začetku nečesa novega v filmskem mediju, podobno kot leta 1895, ko sta brata Lumière z okornimi statičnimi prizori in enominutnimi omejitvami filmskega traku uperila kamero v svet, ne da bi točno vedela, kaj z njo povedati. Vsekakor je obračanje glave in vrtenje s stolom element, ki je v računalniških igrah morda dobrodošel, pri filmu pa je prej omejitev. Navsezadnje, ali si lahko predstavljamo, da si bomo po napornem delovnem dnevu za sprostitev ogledali film, za katerega že vnaprej vemo, da bo zanj potreben precejšen fizičen napor? To je vsekakor rešljivo z bolj dinamično režijo in montažo namesto statičnih prizorov, kar pa je vsekakor stvar prihodnjega iskanja rešitev v filmskem jeziku, ki je resnično še popolnoma nov in odprt za iskanje rešitev.

Tu so pa seveda še drugačne aplikacije VR-filma, ki bi utegnile imeti celo dolgotrajnejši učinek. Če se zdaj zdi, da bo VR-film v filmski industriji predstavljal le še eno modno muho, ki bo po zgledu 3D-ja prinesla hiter dobiček filmskim studiem in prikazovalcem, pa ima tehnologija VR-filma ogromen potencial na področju izobraževanja in zdravstva (denimo pri delu z invalidi), na kar pri podjetju VRWERX še kako računajo. Zabava za množično občinstvo je zgolj košček celotne zgodbe, na katero ciljajo filmi, kakršen je Jesus VR.

Film Jesus VR bo uradno izšel letos pred božičem, s tem pa bo tudi napovedal leto 2017, v katerem bo tehnologija VR-filma zelo verjetno začela svoj komercialni pohod. Alejandro Gonzalez Iñarritu je že napovedal, da bo v bližnji prihodnosti začel snemanje filma s to tehnologijo, poleg tega je podjetje Oculus pravkar objavilo, da bo težko pričakovani film Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049) poleg klasične kinorazličice izšel tudi v obliki za VR-očala. Jesus VR bi tako utegnil kljub svojim pomanjkljivostim postati mejnik pri zgodovinskih prvih korakih vpeljevanja VR-tehnologije v sedmo umetnost.

Matic Majcen