Med drugo svetovno vojno je bilo več deset tisoč t. i. žensk za tolažbo iz različnih delov Azije prisiljenih v prostitucijo za japonsko vojsko. Japonski nacionalisti temu ostro oporekajo in zanikajo, da so bile prisiljene v prostitucijo.

Da je omenjena tema še vedno občutljiva tema v japonski družbi, priča tudi dejstvo, da so na začetku leta razstavo o spolnih sužnjah predčasno zaprli zaradi groženj s požigom.

Ustvarjalci filmskega festivala v Kavasakiju na obrobju Tokia so sprva film uvrstili med projekcije, potem pa so ga prejšnji teden umaknili iz varnostih razlogov in nasprotovanja lokalnih uradnikov. Sledile so ostre kritike, javilo pa se je tudi veliko ljudi, ki so želeli sodelovati pri zagotovljanju varnosti, je za BBC povedal eden izmed članov organizacijskega odbora. Med ostrimi kritiki je bilo tudi več režiserjev, katerih filme so in še bodo predvajali na festivalu, eden med njimi je svoj film v znak protesta umaknil s programa.

Film "Shusenjo: The Main Battleground of the Comford Women Issue" bodo tako predvajali zadnji dan festivala.

Kot še poroča BBC, je sicer več sodelujočih pri filmu proti režiserju Mikiju Dezakiju vložilo tožbo na sodišču in zahtevajo odškodnino ter prepoved predvajanja filma. Kot trdijo, so privolili v sodelovanje, misleč, da gre za raziskavo in ne za film.

Po navedbah zgodovinarjev ocene kažejo, da je bilo okoli 200.000 žensk prisiljenih v ponujanje spolnih uslug japonskim vojakom. Številne med njimi so bile Korejke, pa tudi Kitajke, Filipinke, Indonezijke in Tajvanke. Japonska je po sklenitvi sporazuma leta 1965, s katerim sta državi znova vzpostavili diplomatske odnose, kot odškodnino zaradi siljenja Korejk v spolne odnose Južni Koreji izplačala več kot 800 milijonov dolarjev (okoli 715 milijonov evrov).