Svečano odprtje 23. izdaje filmskega festivala Liffe bo v sredo, 7. novembra, ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, filmski maraton, ki letos prinaša 97 celovečernih in 13 kratkometražnih filmov, pa bo trajal do 18. novembra.

Festivalska prizorišča ostajajo enaka kot v zadnjih letih - Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kino Komuna, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Šiška, Kolosej Maribor - cene vstopnic pa se gibljejo od 5,60 evra (Predpremiere, Kralji in kraljice) do 4,30 evra (Kolosej Maribor).

Za začetek si bomo lahko ogledali grenko-sladko britansko komedijo Angelski delež (The Angel's Share) britanskega veterana (in starega liffovskega znanca) Kena Loacha. Zaključni film, ki je na sporedu že tradicionalno na vrsti na predzadnji dan, v soboto, bo letos zmagovalec festivala Sundance, prvenec 29-letnega režiserja in scenarista Benha Zeitlina Zveri južne divjine (Beasts of the Southern Wild). Zgodba o neustrašni šestletnici z nenavadnim imenom, Hushpuppy, ki z očetom živi v majhni skupnosti Bogu za hrbtom, je postavljena v vrtinec nenadnih klimatskih sprememb, zaradi katerih po svetu razsaja nekakšno predpotopno govedo.

Marsikdo je verjetno slišal tudi za odmevno Tihožitje, prvenec avstrijskega režiserja Sebastiana Meiseja, ki tematizira v Avstriji zaradi očitnih razlogov pogosto načenjano filmsko tematiko pedofilije, ter seveda za Mlado noč Olma Omerzuja, enega izmed dveh slovenskih filmov na letošnjem festivalu in morda po krivici spregledan tekmovalni film z letošnjega sporeda FSF-ja. V Perspektivah najdemo primerek tako palestinske kot izraelske kinematografije (Habibi Susan Youssef je ljubezenska zgodba, postavljena na sporno ozemlje Gaze, Specialec Nadava Lapida pa kritičen vpogled v izraelsko vojaško mašinerijo in celotno družbo). Argentino zastopata dva filma, psihološka drama Zunaj in rahločutni prikaz sobivanja treh sester v Buenos Airesu, Odprimo vrata in okna. Režiserka zadnjega, Milagros Mumenthaler, se bo v okviru festivala tudi ustavila v Ljubljani.

Deseterico filmov v tej sekciji poleg že omenjenih Zveri južne divjine zaokroža Otrok iz zgornjega nadstropja, zgodba o odraščanju režiserke Ursule Meier, ki "sesuva mit Švice kot dežele, kjer se vsem cedita med in mleko".

Za neučakane ljubitelje "mainstreama"
Če je sekcija Perspektiv vsebinsko srce festivala, pa so Predpremiere tista najbolj oblegana. Letos ponuja več kot spodoben prerez festivalskih zmagovalcev in odmevnih projektov: najbolj razvpit je gotovo sveži Gospodar (The Master) Paula Thomasa Andersona, dobitnik srebrnega leva v Benetkah, za katerega protagonista Joaquim Phoenix in Phillip Seymour Hoffmann tako vneto trdita, da "ni film o scientologiji", da se človek seveda vpraša, ali vendarle ni natančno to.

Tu je še Na cesti, filmska adaptacija istoimenske beatniške biblije v režiji Walterja Sellesa z zadnje čase razvpito Kirsten Stewart v eni od glavnih vlog. Ben Affleck se tokrat ne le kot igralec, ampak tudi kot režiser predstavlja z v sedemdeseta postavljenim političnim trilerjem Misija Argo, Kevin Macdonald pa z dve uri in pol dolgim biografskim portretom kralja reggaeja, Marley. Holy Motors, največkrat omenjani film letošnjega festivala v Cannesu, velja za veličastno vrnitev enfant terribla francoskega filma Leosa Caraxa, ki gledalce praviloma razpolavlja na goreče oboževalce in strupene kritike. Caraxu, ki je znan predvsem po svojih Ljubimcih z mostu Pont-Neuf (1991), do takrat najdražjim francoskim filmom, ki pa je bil popolna finančna polomija, je posvečena tudi ena izmed tematskih retrospektiv festivala.

Med predpremierami gotovo velja izpostaviti še Ljubezen, dobitnika zlate palme na festivalu v Cannesu in ganljivo zgodbo o staranju in umiranju, satirično komedijo o resničnostnih šovih Resničnost Matea Garroneja, ki ga poznamo po njegovi nagrajevani Gomorri, novi film najslavnejšega predstavnika "romunskega vala", Cristiana Mungiuja, Daleč za griči, ter Podmornico, toplo britansko zgodbo o odraščanju, na katero bomo pozorni predvsem zaradi glasbene podlage Alexa Turnerja. S silno zamudo vsaj v okviru Liffa k nam prihajajo tudi Začetniki Mika Millsa, ki so letos za vlogo 75-letnika, ki se končno razkrije kot gej, Christopherju Plummerju prinesli oskarja za stransko vlogo.

Kronane glave avtorskega filma
Sekcija Kralji in kraljice gosti največja imena svetovnega umetniškega filma, ki so v zadnjem času po festivalih krožila s kakim novim filmom. Letos so to stari liffovski znanec Werner Herzog (Srečni ljudje v tajgi so študija sibirskih lovcev v, uganili ste, tajgi), kronist povojne Amerike Terrence Davies (V vrtincu strasti) in Benoit Jacquot, ki bo s svojo razkošno kostumsko dramo o dvoru Marije Antoanete, Zbogom, kraljica ponudil verjetno enega vizualno razkošnejših trenutkov festivala. Kar z dvema filmoma, lanskim Vrnitev v Seul in letošnjim V tuji deželi, je zastopan južnokorejski režiser Hong Sang Su, na Liffe pa se vrača tudi Mehičan Carlos Reygadas, še eden izmed tistih, ki jih boste bodisi ljubili ali sovražili, in ki s skoraj eksperimentalnim filmom Post tenebras lux menda radikalizira svoj opus. Eden najbolj "unikatnih" filmov letošnje izdaje, opozarja Popek.

Road movie - pogled v retrovizor
Posebna pozornost bo letos - na čast prej omenjeni ekranizaciji Kerouacovega romana - namenjena filmom ceste. Retrospektiva bo ponudila kultne filme tega žanra, kot so Goli v sedlu (1969) v režiji Dennisa Hopperja, Peklenski asfalt (1971) Monteja Hellmana in V teku časa Wima Wendersa. Poleg njih je v nabor uvrščena tudi domača modernistična filmska pripoved Peščeni grad v režiji Boštjana Hladnika (1962).

Sosedje v gosteh
V Panorami svetovnega filma sta med drugim mesto našla dva filma iz dežel nekdanje Jugoslavije, ki sta v zadnjem času požela precej zanimanja - Ljudožerec vegetarijanec hrvaškega režiserja Branka Schmidta, hrvaški kandidat za tujejezičnega oskarja, ter Otroci Sarajeva Aide Begić; njen film je odprl tudi letošnji sarajevski festival. Med Panoramami se prav tako skriva edini animirani film festivala - Alois Nebel, razpoloženjska slika mračne evropske zgodovine Tomaša Lunaka, ter Rja in kost z Marion Cotillard v glavni vlogi.

Pod okriljem sekcije Ekstravaganca so zbrane raznorazne "eksotične ptice" svetovne filmske produkcije, od prve kubanske "zombijade", Vstaja kubanskih zombijev Alejandra Bruguesa, pa do Narobe sveta, ki ga podpisuje Quentin Dupieux, sicer glasbenik iz elektronskih voda.

Najmlajši ljubitelji filma si bodo lahko ogledali nabor filmov, ki jih je pripravila ekipa Kinobalona. Na sporedu bo še niz 13 kratkih filmov, ki bodo prikazani v dveh sklopih, potegovali pa se bodo tudi za festivalsko nagrado.