Oča je ljubezenski film. Oče in sin po dolgem času preživita dan skupaj. (En dan je kot kristal, v katerem odseva celo človekovo življenje.) Na lepo jesensko nedeljo sta sredi mogočne narave videti, kot da sta sama na svetu. Spet je treba od začetka. Počasi se začneta dotikati z besedami, oglasijo se glasovi iz preteklosti in zbudijo se čustva, pozabljena, nepoznana. Ponedeljek je nov dan, je o filmu Oča zapisal Vlado Škafar. Foto: Filmski sklad RS
Oča je ljubezenski film. Oče in sin po dolgem času preživita dan skupaj. (En dan je kot kristal, v katerem odseva celo človekovo življenje.) Na lepo jesensko nedeljo sta sredi mogočne narave videti, kot da sta sama na svetu. Spet je treba od začetka. Počasi se začneta dotikati z besedami, oglasijo se glasovi iz preteklosti in zbudijo se čustva, pozabljena, nepoznana. Ponedeljek je nov dan, je o filmu Oča zapisal Vlado Škafar. Foto: Filmski sklad RS

Največja moč filma režiserja Vlada Škafarja sta počasnost kontemplacije in poetična konfrontacija generacij, ki jih predstavljata odsotni oče in njegov mali sin. Zelo majhen film, njegova dolžina komaj seže čez šestdeset minut, s pomenljivimi podobami, naravnimi in čustvenimi dialogi, z nekaj trenutki, ki brezsramnost realnosti predstavijo kot očaranost s postavitvijo prizorov in s trudom, ki je vložen v delo z igralci.

Selektorji programa 25. mednarodnega tedna kritike
Oča
Film bo svetovno premiero doživel pred beneškim občinstvom, v dvorani Darsena, ki sprejme okoli tisoč gledalcev. Foto: Filmski sklad RS

Škafarjev uspeh je vse prej kot zanemarljiv: kritiki vsako leto izmed več kot 200 prijavljenimi filmi z vsega sveta izberejo le sedem prvencev. Oča lahko tako ponovi uspeh Jana Cvitkoviča, ki je v boju za t. i. "leva prihodnosti" s filmom Kruh in mleko zmagal leta 2001.

Sekcijo vodi priznani italijanski filmski publicist in scenarist Francesco di Pace, ki je ob predstavitvi letošnjega izbora izpostavil prav Škafarjev film. Kot so sporočili s filmskega sklada, je film označil za presenečenje, saj prinaša inovativen filmski izraz, ki ga odlikujeta izredna poetičnost in pristna navzočnost filmskih protagonistov.

Utrinek iz življenja
Film o očetu in sinu, ki preživita dan v naravi, je poln sugestivnih podob, vabečih zvokov, liričnih povezav in skrivnih utripov srca. Razvoj zgodbe, ki ne teče vedno sosledno, počasi razodeva njihov simbolni pomen, skupaj z vzdušjem vseobsegajoče narave, ki predstavlja udobno okolje, stalni kontrapunkt, univerzalni odgovor, ki presega posamezne dogodke, piše v festivalskem katalogu.

Škafar je v intimnih pogovorih z igralcema, Mikijem Rošem in Sandijem Šalamonom, odkrival vsebine, ki so ustrezale okviru zastavljene zgodbe oziroma posameznih prizorov. "Gre za duhovno rudarjenje, izkopavanje bogate rude posameznikove zavesti, ko človek zakoplje po sebi in je presenečen, kaj vse pride na plano," je povedal režiser.

Odpiranje najrazličnejših vrat
Film so si, kot so še sporočili s filmskega sklada, že želeli ogledati tudi selektorji številnih mednarodnih filmskih festivalov, med njimi s festivala Annonay, ki predvaja izključno prvence, s festivala evropskega filma v Les Arcsu in festivala mediteranskega filma v Montpellieru. V Nemčiji bi film radi videli na festivalu v Cottbusu, na Portugalskem pa o filmu razmišljajo na festivalu v Estorilu.

Po svetu še domovina
V Sloveniji bodo film najprej predvajali na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, predstavil pa se bo tudi v okviru tekmovalnega programa letošnjega Liffa. Kinematografsko premiero bo doživel 22. novembra v Kinodvoru, ko se začne njegova pot po slovenskih kinematografih.

Škafar je leta 1998 posnel film Stari most, leta 2003 film Peterka: leto odločitve, pred dvema letoma pa še film Otroci. Je tudi avtor filma Nočni pogovori z Mojco.

Škafarjeva konkurenca:
V program tedna mednarodne kritike so se uvrstili še filmi Angele in Toni, režija Alix Delaporte (Francija), Se bojiš teme, režija Massimo Coppola (Italija), Naomi, režija Eitan Zur (Izrael-Francija), Mati zemlja, režija Syllas Tzumerkas (Grčija), Martha, režija Marcelino Islas Hernández (Mehika) in Spodaj, režija Pernilla August (Švedska). Vseh sedem filmov tekmuje za najboljši prvenec Beneškega filmskega festivala z nagrado 100.000 dolarjev ter za 5.000 evrov nagrade za filmsko odličnost, ki jo podeljuje pokrajina Veneto.

Dosedanja slovenska udeležba
Po Cvitkovičevem uspehu se je v program Venice Days dvakrat uvrstil Vinko Möderndorfer (leta 2004 s filmom Predmestje in leta 2008 s filmom Pokrajina št. 2). S kratkim filmom se je na beneški filmski festival še dvakrat prebil Cvitkovič (leta 2004 s filmom Srce je kos mesa in leta 2009 s filmom To je zemlja, brat moj) ter leta 2008 Igor Šterk s filmom Every breath you take.

Največja moč filma režiserja Vlada Škafarja sta počasnost kontemplacije in poetična konfrontacija generacij, ki jih predstavljata odsotni oče in njegov mali sin. Zelo majhen film, njegova dolžina komaj seže čez šestdeset minut, s pomenljivimi podobami, naravnimi in čustvenimi dialogi, z nekaj trenutki, ki brezsramnost realnosti predstavijo kot očaranost s postavitvijo prizorov in s trudom, ki je vložen v delo z igralci.

Selektorji programa 25. mednarodnega tedna kritike