avni razpravi o osnutku predloga zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru so največ besed namenili predvsem zunajproračunskim virom financiranja, kjer obveznosti, ki jih predvideva osnutek predloga zakona, nekateri vidijo zgolj kot davek, od katerega ne bo koristi.

Slovenski avdiovizualni center, imenovan tudi Slavc, je po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca sistemski zakon, ki zajema vse člene v kinematografski verigi. Med novostmi, ki jih prinaša osnutek zakona, je v uvodnem govoru izpostavil širšo definicijo javnega interesa, poleg tega film in avdiovizualno področje obravnava kot celoto, išče pa tudi nova razmerja med javnim interesom in delovanjem trga. Kot pomembno spremembo na institucionalni ravni pa je spomnil na pripojitev Filmskega studia Viba film k Slovenskemu avdiovizualnemu centru.
Zunajproračunske vire financiranja bodo, kot predvideva zakon, prispevali iz posameznih panog, ki na avdiovizualnem in gospodarskem področju delujejo predvsem s posredovanjem tujih filmskih in avdiovizualnih del. Med temi so izdajatelji televizijskih programov, ki se razširjajo prek nacionalnega multipleksa prizemne digitalne radiofuzije na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa, kinematografski prikazovalci, distributerji in ponudniki dostopa do storitev linearne televizije in nelinearnih storitev.
"Obremenitev, ki bo ogrozila manjša podjetja"
Predstavnik Združenja slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev Jernej Tovornik je poudaril, da predvideno zunanjproračunsko financiranje predstavlja obremenitev, ki bo vplivala na razvoj področja ter bo ogrozila delovanje manjših podjetij.
Pomisleke so izrazili tudi distributerji. Po besedah Andreja Novaka iz produkcijske hiše Karantanija Cinemas pričakujejo, da bodo iz predloga izvzeti. Opozoril je na problematiko piratstva, zaradi katerega se zmanjšuje obisk kinematografov in za katerega bi, tako Novak, država morala poskrbeti. Ob tem je opomnil, da slovenski kinematografi že zdaj favorizirajo slovenske filme, da nekateri tako uspejo doseči več gledalcev.
"Tudi ministrstvo bi se lahko zavezalo k prispevanju določenega odstotka"
V povezavi s financiranjem slovenskega filma je režiser Metod Pevec dejal, da je v osnutku predloga zakona popolnoma nedefiniran delež ministrstva za kulturo. Ta je v najboljših časih dosegel celo 4,5 odstotka proračuna ministrstva, v zadnjem času pa gre samo navzdol. Zato bi se mu, pojasnjuje Pevec, zdelo pošteno, če bi se tudi ministrstvo zavezalo, da bo prispevalo določen odstotek iz lastnega proračuna.
Spremembe sestave sveta onemogoča vladi večino
Po ministrovih besedah je bila v dozdajšnji razpravi večje pozornosti deležna še sestava sveta. Bistvo zdaj predlagane sestave sveta je v tem, da so v njej zastopani vsi členi kinematografske verige. V osnutku predloga zakona so predvideni trije člani kot predstavniki ustvarjalcev, trije s tržnega sektorja in predstavnik s področja financ in pravnih razmerij. Ustanovitelj po zdajšnjem predlogu imenuje le dva člana sveta, ostali so izbrani na podlagi javnega poziva, kar je, tako Grilc, pomembna sprememba, saj vlada tako v svetu nima večine. Svet bi bilo po njegovih besedah še mogoče razširiti, saj so nekateri prikazovalci izrazili željo, da bi distributerji in prikazovalci imeli vsak svojega predstavnika, a je to še stvar razprave.
Po Grilčevih besedah se je med javno razpravo odprlo tudi vprašanje imenovanja članov strokovno-programskih komisij. Kot je zapisano v osnutku predloga zakona, jih predlaga direktor Slovenskega avdiovizualnega centra, kar se jim na ministrstvu zdi smiselno, saj gre za direktorjeva posvetovalna telesa, ki so vezana na njegov mandat. Vendar bo tudi v tej točki po ministrovih besedah treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za večino.