"Srbska diaspora je v zadnjih 20 letih dosegla zavidljivo raven na področju odrskega ustvarjanja. Navdušeni smo, da se to tako lepo razvija in da pri tem sodeluje ogromno ljudi. Še vedno pa pogrešamo strokovnost, torej izobraževanje. Vso prakso bi morali povezati. Poučiti bi se morali o odrskem ustvarjanju in koreografiji," pravi etnomuzikologinja in etnokoreologinja dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki v Ljubljani in Mariboru na Univerzi Alma Mater Europea predava na študijski smeri sodobni ples in balet. Na Institutu za umetniško igro v Beogradu je ustanovila oddelek za odrsko ljudsko glasbo in ples. Rojena Koprčanka je v Beogradu študirala na Fakulteti za glasbene umetnosti. Vrsto let v Sloveniji deluje tudi kot strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS (JSKD). Odlično igra harmoniko – prisluhnete ji lahko tukaj. Novoustanovljena krovna organizacija srbske skupnosti v Sloveniji Zveza Srbov Slovenije jo je izbrala za svojo predstavnico v svetu slovenske vlade za vprašanja narodnih skupnosti narodov SFRJ-ja. Dr. Vesna Bajić Stojiljković je bila gostja v oddaji NaGlas!, ki je na sporedu na TVS1 ob 12.40.

V Sloveniji že dolgo delate na področju tradicionalne narodne glasbe in plesa. V Kopru ste ustanovili Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo. Zakaj je ohranjanje tovrstnih običajev pomembno?
Zelo pomembno je, da se posvetimo tistemu, kar je v človeku prvinsko. Gibanje in glasbo je človek ustvaril s svojim telesom, in to je vrsta tradicije. Ni pomembno, s katero tradicijo se ukvarjamo. Bistveno je, da raziskujemo, kar nam je všeč. Na Primorskem je društvu Kolo uspelo doseči velik napredek. Mnogo članov zelo rado pleše in radi imajo narodno glasbo. To je zelo lepo.

In dobro sprejeto. Ste tudi strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na folklornih tekmovanjih ocenjujete udeležence. Kako folklora pomaga ohranjati identiteto manjšin?
Folklora je izjemno pomembna, predvsem v diaspori. V drugem okolju je folklora prvo, kar mladi vzljubijo. V društvih etničnih skupnosti so zato številni mladi člani folklornih in pevskih skupin. Pa ne samo mladi. Tudi starejši se radi vključujejo v društveno življenje. To so nekakšne oaze, v katerih čutijo pripadnost, se družijo, učijo, razvijajo, kar imajo radi, in se ukvarjajo z odrskim ustvarjanjem. Zelo pomembno je, da razvijajo svojo tradicijo.

Zanimivo je, da na folklornih prireditvah skupaj nastopajo različne manjšinske skupnosti.
Res je. JSKD je izjemna organizacija. Spodbuja povezovanje manjšinskih skupnosti na regijskih prireditvah. V Sloveniji jih je pet. Ta društva in folklorne skupine spremljam že deset let. Dve leti sodelujem z Nevo Trampuš, ki je v Sloveniji v folklornih krogih dobro poznana. Zelo je pomembno. Nekatera društva tudi sama vabijo druge manjšinske skupnosti. Tudi naše društvo iz Kopra na koncerte povabi mnogo društev drugih etničnih skupnosti.

V Beogradu tudi predavate. Na Institutu za umetniški ples ste postavili temelje oddelka za odrsko ljudsko glasbo in ples. Izobražujete bodoče koreografe?
Drži. V primerjavi s tem, kar smo imeli, je to korak naprej. Na visokošolski ravni nismo imeli nič. Nekaj je bilo v srednjih šolah, vendar ne za poklic koreografa. Zelo pomembno je, da razvijamo odrsko ustvarjanje in izobražujemo bodoče kadre na področju koreografije, ljudskih plesov, profesionalnega izvajanja in pedagogike.

Pri tem vam bosta pomagali tudi vaši sicer prvi monografiji o koreografih srbskih ljudskih plesov Desanki Desi Đorđević in Branku Markoviću.
Drži. Izdali sva ju s sodelavko Majo Krasin. V zadnjih petih letih sva izdali dve monografiji. To sta prvi monografiji o naših koreografih. Mnogo let se ni nič pisalo o tem. Imeli smo le ustno izročilo o koreografih, umetniških vodjih koreografijah in odrskem ustvarjanju. Zdaj imamo veliko težav, da nadoknadimo vse, kar se je dogajalo zadnje stoletje.

Zanimivo je, da v Mariboru in Ljubljani na Univerzi Alma Mater Europaea predavate nekaj popolnoma drugega. Tam predavate na oddelku za sodobni ples in balet. Ali obstajajo tudi skupne točke?
Seveda, vse je gibanje. Na tej univerzi predavam teoretični predmet – osnove koreologije. S študenti se ukvarjamo predvsem z znanostjo, z začetkom preučevanja plesa v svetu in pri nas ter s tem, kar je bistveno za vsakega odrskega ustvarjalca, z zapisom koreografije, ki se ukvarja s plesom. Glasbeniki potrebujejo notni zapis, poklicni plesalec pa potrebuje zapis koreografije, da zapiše izvajane gibe. To je hkrati tudi temelj analize koreografskega dela.

V naši regiji ste precej znani. Predavate in organizirate delavnice v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni. Že drugo leto zapored ste članica žirije evropskega folklornega festivala srbske diaspore. Srbi imajo radi folkloro. Jo tudi poznajo?
Srbi jo imajo zelo radi. Diaspora je v zadnjih 20 letih dosegla zavidljivo raven na področju odrskega ustvarjanja. Navdušeni smo, da se to tako lepo razvija in da pri tem sodeluje ogromno ljudi. Še vedno pa pogrešamo strokovnost, torej izobraževanje. Vso prakso bi morali povezati. Poučiti bi se morali o odrskem ustvarjanju in koreografiji. Bolj bi se morali poglobiti v gibe. Da bi vse pravilno izvajali.