V 200. letu od smrti avstrijskega skladatelja Josepha Haydna Dunaj turiste vabi v zadnje skladateljevo domovanje, ki je preurejeno v muzej. "Pokazati skušamo, kako je Haydn živel, katere skladbe je zložil tu in kakšen človek je bil v zadnjih letih svojega življenja," napoveduje Werner Hanak-Lettner, kurator razstave v Haydnovi hiši (Haydnhaus). V nasprotju z njegovim dobrim prijateljem Mozartom, ki je umrl prezgodaj in v popolni revščini, je Haydn dočakal častitljivih 77 let in ob smrti veljal za enega največjih evropskih skladateljev.

Eden izmed treh "dunajskih klasikov" in deloholik
Joseph Haydn se je leta 1732 rodil v Rohrauu na Gradiščanskem; bil je eden vodilnih skladateljev klasicističnega obdobja, ki si je prislužil naziva "očeta" simfonije in godalnega kvarteta; poleg Mozarta in Beethovna je eden stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes označujemo s pojmom dunajska klasika. Začel je kot ministrant, pozneje pa postal glavni skladatelj madžarskega mogotca, princa Nikolausa Esterhazyja, ki je bil njegov mecen skoraj trideset let; v tem obdobju so nastale Haydnove najbolj znane skladbe. Bil je namreč izjemno plodovit skladatelj: njegov celotni opus obsega 104 simfonije, kar ga uvršča med rekorderje med simfoničnimi skladatelji. Njegove simfonije so pogosto naslovljene zelo slikovito: Vojaška simfonija, Simfonija z udarcem na pavke, Simfonija presenečenja so le trije taki naslovi. Je avtor več kot 80 godalnih kvartetov, 50 klavirskih sonat, številnih oper, koncertov, ofertorijev, maš, oratorijev in pesmi.

Vrtoglavi zaslužki
Kar nekaj časa je preživel tudi v Londonu, kjer so ga visoko cenili. V enem večeru je zaslužil tudi do 4 tisoč goldinarjev, kar bi danes pomenilo sto tisoč evrov. Ko ga je vrvež britanskega velemesta utrudil, se je vrnil v domovino in se raje kot na dvoru nastanil na deželi. Hiša v Gumpendorfu, kjer se je naselil pri 64 letih, je bila od Dunaja oddaljena uro vožnje s kočijo. Danes od Hofburga (kraljeve palače) s podzemno železnico tja potujemo tri minute.

Ključ do uspeha je (tudi) disciplina
V tej nekdanji soseski srednjega razreda, ki je danes čisto blizu osrednjih dunajskih nakupovalnih ulic, lahko turisti zdaj v Haydnovi hiši, denimo, prebirajo sporočilca, ki mu jih je puščalo zvesto osebje. "Papa Haydn", kakor so mu rekli, je bil stroge rutine: vstajal je ob pol sedmih zjutraj, se celo dopoldne posvečal glasbi, popoldne sprejemal obiske in se zvečer pogosto namenil v družbo. Skladal je vse do pozne starosti; nekemu prijatelju je v pismu zaupal: "Moja domišljija se igra z menoj in včasih si domišljam, da sem klavir."

Nasilja vojne na stara leta ni prenesel
Ko so leta 1805 Napoleonove sile vkorakale na Dunaj, so Haydna v Pariz povabili "francoski sovražniki habsburškega dvora" - a so mu avstrijske oblasti obisk preprečile tako, da niso odobrile vizuma francoskemu poslancu, ki naj bi ga prišel spremit. V muzeju je vojna zaznamovana s topovsko kroglo, ki je med enim izmed francoskih napadov pristala na skladateljevem vrtu. Ohranjeno je pričanje Haydnovega kopista in sluge, ki se je spominjal, da je bil gospod zaradi "incidenta" globoko pretresen. Umrl je le 19 dni za tem.

Zvesta služabnika je zasul z denarjem
Slugi in kuharici, ki sta bila edina človeka ob njegovi smrtni postelji, je v oporoki zapustil 55 tisoč florintov (1,25 milijona evrov), kar je toliko, kot je dal svoji družini. Ker je bila Avstrija takrat v globoki krizi - pestili so jo lakota in družbeni nemiri - je del premoženja zapustil tudi organizaciji, ki je pomagala vdovam in sirotam.

Ana Jurc