Odkar je težko pričakovani (in kasneje zelo hvaljeni) album Guero marca prispel na prodajne police, Beck ni ubral preveč agresivne promocijske kampanje. Nekajkrat je nastopil na zahodni obali, se pojavil na parih japonskih glasbenih festivalih in nato še na nekaj morda povsem spontanih klubskih nastopih.

Jeseni bodo na svoj račun prišli tudi tisti Beckovi oboževalci, ki se do sedaj niso uspeli znajti na pravem kraju ob pravem času: pevec bo septembra in oktobra nastopal po dvoranah med Minneapolisom in New Jerseyem, dodatne termine pa bo – glede na povpraševanje po kartah – določal sproti.

V slogi je moč
Nedvomno bo Becku letos največ ljudi naenkrat prisluhnilo takrat, ko bo trikrat zapovrstjo ogreval publiko na koncertu Rolling Stonesov. Ob vsem tem pa bo našel čas tudi za nastop na festivalu Narrows v njujorškem Brooklynu ter za skupne nastope z Oasis, The Killers in The Pixies.

Ni se mu treba dokazovati
Pevec je gotovo eden najznačilnejših predstavnikov postmodernistične revolucije alternativne glasbe devetdesetih, ki je navdih črpala iz celega kalejdoskopa potrošne dobe. Na svojih albumih Beck, vsakič po drugačnem ključu, ustvarja eklektične mešanice rocka, bluesa, popa, folka, džeza in coutryja.

Njegova najnovejša in obenem že deseta plošča Guero je z več kot 600 tisoč prodanimi izvodi v ZDA na Billboardovi lestvici prišla do drugega mesta.