Andrej Jarc je eden pomembnejših glasbenikov, ki se ukvarjajo s komornim muziciranjem in klavirsko spremljavo Foto: MMC RTV SLO
Andrej Jarc je eden pomembnejših glasbenikov, ki se ukvarjajo s komornim muziciranjem in klavirsko spremljavo Foto: MMC RTV SLO
Juan Vasle je dvajset let član solističnega ansambla ljubljanske Opere. Foto: MMC RTV SLO
Bettetovi nagradi Jarcu in Vasletu

Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je podelilo priznanja Julija Betetta za posebne dosežke v glasbi. Podelitev je bila na Društvu slovenskih pisateljev.

Pianist, čembalist, komorni glasbenik in pedagog Andrej Jarc (1939) je eden pomembnejših glasbenikov, ki se ukvarjajo s komornim muziciranjem in klavirsko spremljavo. Nastopal je s številni priznanimi solopevci. Na slovenskem glasbenem področju je njegovo delo pustilo močne umetniške in pedagoške sledi, piše v obrazložitvi nagrade.

Po podiplomskem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval v Rimu, študiral je tudi v Pragi, kjer se je čembala učil pri pri priznani čembalistki Zuzani Ružičkovi. Leta 1983 se je zaposlil na Akademiji za glasbo, kjer poučuje še danes. Bil je dolgoletni član ljubljanskega klavirskega kvarteta in soločembalist v ansamblu Slovenicum. Kot organist je krstil praizvedbo orgelskega koncerta Primoža Ramovša.

Basbaritonist Juan Vasle se je rodil leta 1954 v Buenos Airesu v Argentini. Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost gledališča Colon v Buenos Airesu. Izpopolnjeval se je pri pevcih Ernstu Haefligerju, Heather Harper in Antonu Dermoti. Kot operni in koncertni pevec je nastopal v številnih argentinskih mestih.

Dvajset let je član solističnega ansambla ljubljanske Opere. Pel je tudi pri praizvedbah treh slovenskih oper: v Krstu pri Savici Matije Tomca (Črtomir), v Krpanovi kobili Janija Goloba (Martin Krpan) in v operi Brata Alojza Ajdiča (Kremen). Pomemben del repertoarja posveča južnoameriški glasbi. Izvedel je več oratorijev in gostoval po vsem svetu.

Tomaž Buh (1945) je na Akademiji za glasbo študiral flavto in glasbeno pedagogiko. Leta 1971 se je zaposlil na takratnem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Od leta 1983 je predavatelj za kljunasto flavto. Leta 1992 je bil imenovan za ravnatelja Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Ob ustanovitvi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je bil leta 2009 imenovan za v. d. direktorja. To delo je opravljal do letošnje upokojitve. Betettovo listino mu društvo podeljuje predvsem za njegove zasluge pri postavitvi nove zgradbe konservatorija.

Klemen Ramovš (1956) je leta 1979 diplomiral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje se je izpopolnjeval pri Hansu-Martinu Lindeju in Ferdinandu Conradu. Koncertiral je po Evropi, Izraelu, Rusiji in Ameriki. Vodil je mednarodne mojstrske tečaje ter poučeval na Univerzi za glasbo v Gradcu. Od 1979 poučuje na glasbeni šoli v Radovljici.

Leta 1982 je postavil Mednarodno poletno akademijo za staro glasbo v Radovljici, ki je že naslednje leto prerasla v Festival Radovljica. Leta 1997 je festival preselil v Brežice, kjer se je hitro uveljavil in se v naslednjih letih kot festival Seviqc Brežice razvil v pomemben nacionalni program visoke mednarodne prepoznavnosti, piše v obrazložitvi priznanja.

Izvršni odbor Društva glasbenih umetnikov Slovenije je nagrajence izbral na predlog strokovne komisije, ki jo sestavljajo Jernej Brence, Tomaž Habe in Cveto Kobal, so sporočili iz društva.

Bettetovi nagradi Jarcu in Vasletu