Če tega ne bo, bodo najzgodnejši posnetki prvih rockerjev in popglasbenikov kmalu tako rekoč zastonj. Prvemu se bo to zgodilo Cliffu Richardu, čigar prve uspešnice z avtorskimi pravicami ne bodo več zaščitene od 1. januarja 2009. Pobuda glasbenikov je v Evropski uniji naletela na odobravanje, vendar pa jo morajo potrditi še Evropski parlament in vlade držav članic Evropske unije. Precej ugodnejša za glasbenike je določba v zvezi z avtorskimi pravicami za avtorstvo skladb. Te se iztečejo šele 70 let po smrti skladatelja ali tekstopisca.
The Beatles. Zato nikakor ni presenetljivo, da je ravno Paul McCartney med najbolj zagretimi zagovorniki spremembe evropske zakonodaje; ob strani mu med drugm stojijo tudi U2.Britanska vlada meni drugače
Nikakor pa ne britanska vlada, ki pobudi nikakor ne namerava ugoditi. To je sporočila že lani. Po njenem mnenju namreč uredba ne bi koristila prav nikomur oziroma niti glasbenikom niti njihovim oboževalcem. Treba je namreč vedeti, da glasbeniki po večini nikakor niso neposredni prejemniki denarja. Pred petdesetimi leti so bili glasbeniki bolj kot kar koli drugega 'uslužbenci' založb in pogodbe z njimi so določale, da je založba, in ne glasbenik, lastnica in s tem tudi finančna koristnica avtorskih pravic.
Moralno zadoščenje za 'nevidne' glasbenike in tehnike
Glasbeniki in drugi, vključeni v proces snemanja glasbe, menijo drugače. Njihovo mnenje deli tudi Feargal Sharkey, ki se je od pevca punkovske skupine The Undertones prebil do mesta izvršnega direktorja britanske agencije za avtorske pravice (British Music Rights). Sharkey po poročanju BBC-ja pravi: "Še posebej me veseli, da namera vključuje tudi 'nevidne' člane naše industrije - glasbenike, inženirje in studijske glasbenike, katerih imena so skrita v drobnih opombah in zahvalah." Nova ureditev tako morda res ne bo bistveno okrepila finančnega stanja vseh, vključenih v nastajanje glasbenih posnetkov, bo pa pripomogla k temu, da glasbeniki in tehniki ne bodo več obravnavani kot drugorazredni državljani v svetu avtorskih pravic.
Zakonodajna novost naj bi tudi odpravljala diskriminacijo med mlajšimi in starejšimi glasbeniki. Prisluhnimo Charlieju McCreevyju, evropskemu komisarju za enotni trg: "95-letna doba bi preprečila veliki finančni šok, s katerim se morajo soočiti glasbeniki, ko dopolnijo sedemdeseto leto in ko posnetki, ki so jih naredili v svojih dvajsetih letih, prenehajo biti zaščiteni z avtorskimi pravicami."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje