Dylan, ki je v svoji karieri prodal že več kot 100 milijonov izvodov albumov, v Veliki Britaniji še nikoli ni imel singla na prvem mestu lestvice; najbližje je prišel leta 1965 z Like A Rolling Stone (4. mesto). Foto:
Dylan, ki je v svoji karieri prodal že več kot 100 milijonov izvodov albumov, v Veliki Britaniji še nikoli ni imel singla na prvem mestu lestvice; najbližje je prišel leta 1965 z Like A Rolling Stone (4. mesto). Foto:
Together Through Life
Album, ki prinaša deset novih pesmi, je pod že znanim psevdonimom Jack Frost produciral kar Bob Dylan sam.
Barack Obama
Kljub svoji skeptični drži do politike je junija lani v intervjuju za The Times Dylan Obamo pohvalil in celo izjavil, da 'brani pravo naravo politike'. Naklonjenost je obojestranska: predsednik ima na svojem iPodu okrog trideset Dylanovih pesmi, tudi antologijski album Blood on the Tracks. Foto: EPA
Razstava del Boba Dylana
Dylan se poleg glasbe in pisanja ukvarja tudi s slikanjem. Leta 1994 je založba Random House izdala knjigo njegovih risb in slik z naslovom Drawn Blank, oktobra leta 2007 pa so v nemškem Chemnitzu odprli prvo razstavo Dylanovih slik z naslovom The Drawn Blank Series, na kateri so na ogled postavili 170 akvarelov in gvašev. Foto: EPA

67-letni veteran je vrh britanske lestvice sedmič v svoji karieri zasedel z albumom Together Through Life; nazadnje mu je to uspelo leta 1970, ko je imel v enem letu kar dva albuma na prvem mestu, Self Portrait in New Morning. Njegova zadnja dva ploščka, Love and Theft in Modern Times, sta v letih 2001 in 2006 prilezla do 3. mesta lestvice.

Neil Diamond je rekord držal le kako leto; zakoličil ga je z lanskim albumom Home After Dark ter s 67 leti in štirimi meseci; Dylan, ki bo 68. rojstni dan praznoval 24. maja, ga je tako prehitel le za nekaj mesecev. Obenem je s trenutne lestvice na tretje mesto zrinil Lady Gaga (The Fame); na drugem so pristali Enemy (Music for the People).

45 let je že, odkar si je Dylan s prvim albumom, ki je kdaj dosegel vrh britanske lestvice - The Freewheelin’ Bob Dylan - naredil ime. Timesov kritik je Together Through Life, ki ima na ameriških lestvicah prvo mesto praktično zagotovljeno, opisal kot "najtoplejši, najbolj neprisiljen skupek pesmi po dolgem času".

Združuje očete, sinove ... in dedke
Dylan od leta 1988 dalje v okviru turneje, ki je dobila (primerno) ime Never Ending Tour, vsako leto nastopi okrog stokrat, še vedno po navadi pred razprodanimi avditoriji. "Najbolj čudovito pri tem je, da na Dylanovih koncertih vidiš toliko najstnikov," pravi direktor založbe Columbia Mike Smith. "Številni govorijo "učinku Arctic Monkeys", kar pomeni, da na koncerte hodijo mulci in njihovi starši; pri Bobu vidiš dedke, očete in njihove sinove. (...) Dylan je največji umetnik 20. stoletja. Njegove besede in umetnost ljudi nagovarjajo na brezčasen način. Stvari, ki jih je naredil v šestdesetih, so še vedno povsem aktualne. Le malo glasbenikov je, ki znajo ostati privlačni tako dolgo časa, in za razliko od svojih vrstniko Dylan še vedno ustvarja glasbo s težo."

O "službi" ameriškega predsednika: Saj dobro mislijo, a jim spodleti
In čeprav je "trubadur" zadnje čase manj politično angažiran kot v mladih letih, se je nedavno razgovoril o novem ameriškem predsedniku. Čeprav je še lani izjavil, da Barack Obama "na novo definira značaj politike", zdaj pravi, da "nima pojma, ali se bo izkazal za dobrega predsednika." "Večina teh tipov na položaj pride z najboljšimi nameni in odide kot poraženci. Johnson bi bil dober primer tega ... Nixon, na neki način tudi Clinton, Truman in drugi. Tako je, kot da bi leteli preblizu sonca in se opekli". Politiko Dylan odpiše kot "vrsto zabave ... šport". "To je za bogate ljudi. Za tiste, ki so brezhibno oblečeni," trdi za politike, ki jih ima za "med seboj zamenljive". "Politika ustvari več problemov, kot jih reši. Lahko je kontraproduktivna. Prava moč je v rokah majhnih skupin ljudi, ki nimajo posebnih titul."

Odmev nekega minulega časa
Plošček Together Through Life, ki je izšel 27. aprila, ima namenoma "retro" zvok, je v enem izmed maloštevilnih intervjujev (objavljen je na njegovi spletni strani) razložil Dylan. Spominja na plošče založbe Chess Records, ki je v petdesetih letih v Chicagu izdajala blues, gospel in rokenrol. "Všeč mi je duh teh plošč in njihova intenziteta. Zvok ni heterogen, čutiš moč in suspenz. Za zvok se zdi, kot da prihaja iz tvoje lasne notranjosti, živ je, prisoten. Tako je, kot da bi se ti zažrl v glavo, kot zobobol."

"Popolno glasbilo"
Zelo mu je k srcu prirasla tudi harmonika: "Ko bi jo vsaj bolj uporabil na nekaterih prejšnjih albumih. V mnogih pogledih je popoln inštrument." Na Together Through Life jo igra David Hidalgo, sicer kalifornijske skupine Los Lobos. Inštrumentalni deli novega albuma namreč ne sledijo tipični "matrici" rockerskega albuma, ki je prežet s kitarskimi soli. "No, če bi imel Joeja Perryja [kitarist Aerosmithov, op. n.], bi bilo seveda drugače. Solaže v nobenem primeru niso ključni element mojih plošč; zaradi njih nihče ne kupi cedeja."

Čeprav je njegov prejšnji album, Modern Times, v ZDA prišel na prvo mesto, ni hotel ponoviti formule: "Izčrpali smo ga, kolikor se je dalo, in še malo več. kravo smo izmolzli do konca. Vse pesmi na Modern Times so bile napisane in igrane v najširšem mogočem razponu, da bi bilo v njih vsega po malo. Nove pesmi imajo bolj romantičen pridih."

Prepričal ga je režiser Življenja v rožnatem
Več pesmi z novega albuma bo v svojem naslednjem filmu, v katerem igrata Forest Whitaker in Renee Zellweger, uporabil režiser Olivier Dahan. Menda gre za nekakšen "road movie", ki se odvija na poti od Kansas Cityja do New Orleansa, in Dahan je potreboval "le še balado, ki bi jo glavni junak odpel proti koncu filma". In ta balada bo Life is hard. (Dylana so za filmsko glasbo v preteklosti prosili že mnogi - zakaj je torej ustregel prav Dahanu? "Videl sem njegov film o Edith Piaf in bil mi je všeč.")

Ana Jurc