Tatjana Vasiljeva sodi v mlajšo generacijo priznanih violončelistk in je študij opravila pri Davidu Geringasu v Berlinu. Pri kritikih in občinstvu velja za glasbeni fenomen, njena tehnika in smisel za zvočno barvanje sta osupljiva. Nastopa s številnimi orkestri, udejstvuje se tudi v komorni igri. Februarja 2009 je izšla njena zgoščenka s posnetki Bachovih suit za violončelo solo. Vasiljeva je kot prva ruska državljanka prejela veliko nagrado Pariza in bila nominirana za 'odkritje leta'. Foto: Cankarjev dom
Tatjana Vasiljeva sodi v mlajšo generacijo priznanih violončelistk in je študij opravila pri Davidu Geringasu v Berlinu. Pri kritikih in občinstvu velja za glasbeni fenomen, njena tehnika in smisel za zvočno barvanje sta osupljiva. Nastopa s številnimi orkestri, udejstvuje se tudi v komorni igri. Februarja 2009 je izšla njena zgoščenka s posnetki Bachovih suit za violončelo solo. Vasiljeva je kot prva ruska državljanka prejela veliko nagrado Pariza in bila nominirana za 'odkritje leta'. Foto: Cankarjev dom

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je za zlati abonma nastopil Državni simfonični orkester nove Rusije pod taktirko Jurija Bašmeta. Orkester je izvedel dela Petra Iljiča Čajkovskega, in sicer uverturo v Romea in Julijo, Variacije na rokokojsko temo ter četrto simfonijo. Solistka bo violončelistka Tatjana Vasiljeva.

Državni simfonični orkester nove Rusije pod vodstvom Bašmeta deluje od leta 2002. Orkester odlikujejo ustvarjalna svoboda, drzne interpretacije in navdušujoči nastopi, prežeti s polnim, bogatim zvokom, so zapisali v Cankarjevem domu. V zadnjih desetletjih je orkester izvedel več kot 350 koncertov v Rusiji in na tujem ter sodeloval z glasbeniki, kot so Valerij Gergijev, Vladimir Aškenazi, Vadim Repin, Viktoria Mullova in David Geringas.

Vasiljeva sodi v mlajšo generacijo priznanih violončelistk. Zaradi izjemne tehnike in smisla za zvočno barvanje velja za glasbeni fenomen. Je prva ruska državljanka, ki je prejela veliko nagrado Pariza in bila nominirana za "odkritje leta".

Bašmet je eden najbolj prepoznavnih svetovnih komornih glasbenih umetnikov, ruski violist in dirigent, ki je dobro poznan tudi slovenskemu občinstvu. V zadnjem desetletju je kar trikrat gostoval na Festivalu Ljubljana, od tega dvakrat s svojim komornim orkestrom Moskovski solisti, ki ga je ustanovil leta 1986. Poleg nocojšnjega nastopa ga v četrtek čaka še koncert z Moskovskimi solisti, s katerimi bo nastopil v mariborski Unionski dvorani.

Mojster viole se je rodil leta 1953 v Rostovu ob Donu. Glasbilo je študiral na moskovskem konservatoriju, kjer je danes redni profesor. Sredi 70. let preteklega stoletja je zmagal na mednarodnem tekmovanju violistov v Münchnu, s čimer se mu je odprla pot v svet. Bil je prvi, ki je organiziral celovečerne violske recitale v največjih koncertnih dvoranah. Uveljavil se je tudi kot dirigent, z Moskovskimi solisti je gostoval po vsem svetu.