Carola je do zdaj dvakrat svojo domovino zastopala na Evrosongu: leta 1993 je zmagala s pesmijo Fångad av en stormvind, deset let prej pa je s skladbo Främling osvojila tretje mesto. Tokrat pevka, ki se je poskusila že v skoraj vseh glasbenih zvrsteh, stavi na pesem Invincible.

Letos boste že tretjič tekmovali na Evrosongu. Enkrat ste bili prvi, enkrat tretji. Vam bo letos zaradi prejšnjih uspehov kaj lažje?
Mogoče. Vsaj zdi se mi tako. Nekateri oboževalci me poznajo, zaradi tega mi bo že lažje. Poleg tega mislim, da sem prav ustvarjena za Evrosong. Ko gre zares, se potrudim … Rada imam šport in tam sem boljša v kratkih preizkušnjah. Boljša sem v teku na kratke proge, po čemer sem sicer nato zelo utrujena, a še vseeno ... Na Evrosongu je podobno. Zdi se mi v redu, da sem to že počela. Hkrati je celo zame presenetljivo, toda pesem mi je bila v trenutku všeč. Odločila sem se, da še enkrat nagovorim različne države. Zdaj potujem predvsem po vzhodu Evrope.

V Atenah boste morali najprej v polfinale, šele ob uspehu vas čaka finale. Mislite, da je za vas to prednost?
Celo doma sem morala najprej skozi polfinale. Tudi od drugih sem slišala, da je polfinale pravzaprav prednost, in mislim, da imajo prav. Dvakrat imaš priložnost, da predstaviš svojo pesem.

Zakaj svojo pesem pojete v angleščini?
Ko sem jo prvič slišala, sem jo slišala v angleščini. Všeč mi je bila tudi zato, ker je bila v angleščini, takoj sem začutila, da je lahko mednarodna uspešnica. Ko sem se odločila za sodelovanje, sem jo želela peti v švedščini, za švedsko občinstvo, švedske otroke. Zdaj, ko bom tekmovala na Evrosongu, pa je zame povsem naravno, da jo bom za mednarodno občinstvo zapela v angleščini, v kateri sem že prej posnela veliko pesmi.

Prav tako ste snemali v japonščini, album pa ste izdali tudi na Kitajskem. Zakaj ste se odločili za osvajanje tako oddaljenega občinstva?
Vseeno mi je, kam grem. Grem kamorkoli, če čutim, da se mi ponujajo priložnosti. Kitajska je zelo zanimiva, trg pa je ogromen.

Kako so vas sprejeli?
Zelo dobro. Toda spremljati moraš, kaj se dogaja, poleg tega pa je skoraj vedno vpletena tudi politika …

Kakšen recept za uspeh bi ponudili?
Predvsem moraš biti strasten. Kar počneš, moraš početi s strastjo, nikoli pa ne smeš pozabiti slediti tistemu, kar ti pravi srce. Trdo je treba delati, poleg tega pa moraš biti tudi ambiciozen – in svojim ambicijam tudi slediti. Sposoben moraš biti zavrniti stvari, za katere čutiš, da niso prave zate, četudi se priložnosti zdijo dobre. Če čutiš, da niso prave, moraš počakati, ker se vedno odprejo nova vrata – po navadi še boljša od prejšnjih. Svoj poklic moraš opravljati odlično, uživati v njem, manjkati ti ne sme vztrajnosti, poleg tega pa te ne sme biti strah trdega dela. Vedeti moraš, da te nikoli ne bodo imeli vsi radi. Ne smeš se bati ničesar, sestavni del uspeha pa je tudi dobro srce. Jaz stvari delam s strastjo, zraven pa molim, da bo moje delo ljudi srečevalo in jih blagoslavljalo.

Lahko poleg vseh stvari, ki ste jih našteli, k uspehu na Evrosongu pripomorejo tudi promocijske turneje, na katere odhajate glasbeniki?
Da, seveda. Toda še vedno verjamem, da največ pomeni to, kar v živo narediš v tistih treh minutah na evrovizijskem odru. Seveda pa je dobro, če lahko v različnih državah nastopaš že prej, da te ljudje na Evrosongu nato prepoznajo. Švedska je zadnja izbrala svojega letošnjega predstavnika, zato sem imela res malo časa za predstavljanje po Evropi. Slovenija je šele moja tretja država, prej sem bila samo v Grčiji in včeraj na Hrvaškem. Vesela sem, da sem prišla na Balkan, tukaj sem že bila in zelo uživam. Zelo mi je všeč narava, še posebej Alpe, saj sama rada smučam. Ne smem pozabiti niti na slovensko pesem na Evrosongu, ki mi je prav tako všeč. Mislim, da bo Anžej tam moja resna grožnja.

Ste mogoče slišali vse pesmi letošnjega izbora?
Da, prav vse.

Če bi morali ugibati, katera pesem bo zmagala, na katero bi stavili?
Zelo verjamem v svojo pesem. Uživala sem tudi ob poslušanju ruske, grške, slovenske, romunske in švicarske pesmi.

M. T.