Festival Maribor, ki bo eden najpomembnejših utrinkov programskega sklopa Evropske prestolnice kulture Terminal 12, letos nosi zaporedno številko štiri, sicer pa je to po besedah direktorice festivala Brigite Pavlič letos 48. festival v okviru jesenskih dogodkov klasične glasbe in je drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji.

Festival se v celoti ponaša z lastno produkcijo, je na predstavitvi festivalskega dogajanja v Mariboru poudarila Pavličeva. V 11 dneh bo prinesel 13 orkestrskih koncertov, precej komornih koncertov in ogromno spremljevalnih prireditev. Po oceni direktorice je letošnji program doslej najbolj drzno zasnovan.

Skupno bodo na festivalu gostili 230 glasbenikov iz Evrope in Avstralije, festivalski orkester, ki ga vsako leto zasnujejo za izvedbo programa, pa letos šteje 91 članov. Opozorila je še na orkester, ki je specializiran za izvedbo stare glasbe na izvirnih glasbilih, in zbor hrvaškega radia, specializiran za izvajanje sodobne glasbe; le-ta je v letošnjem programu precej zastopana.

Čander: "Vrhunska umetniška zgodba"
Festival ima več koproducentov, osrednji je letos Zavod Maribor - EPK 2012, ki po besedah direktorice festivala skoraj izključno namenja delež javnih sredstev za festival. Programski direktor zavoda Mitja Čander je povedal, da so pri načrtovanju financiranja finančno najzahtevnejšega projekta EPK razmišljali dveletno in so skupno za festival rezervirali 760.000 evrov sredstev.

Od tega letos zaradi posebnih okoliščin in "ambicioznega preživetja festivala" več kot prihodnje leto, in sicer zavod festival letos podpira s 430.000 evri, prihodnje leto pa mu namenja preostalih 330.000 evrov. Je pa ob tem Čander poudaril, da so ti finančni okviri veliko bolj skromni od tistih, ki so bili načrtovani na začetku.

Govorniki na novinarski konferenci so poudarili skok v kakovosti festivalskega dogajanja v zadnjih letih in ob tem kot pomembnega poudarili prihod umetniškega vodje festivala Richarda Tognettija. "Prav on je tisti, ki se s svojimi štrlečimi lasmi in uhanom ter svojimi pogumnimi idejami najbolj upira stereotipom o klasiki," so zapisali v Komunikacijski agenciji Zadrga, ki je poskrbela za celostno podobo festivala.

Festival je po Čandrovih besedah zrasel v "vrhunsko umetniško zgodbo", ki ima svoje posebnosti v primerjavi z drugimi festivali in ki ima izrazito ustvarjalno raven in v pozitivnem smislu igrivo raven spoprijemanja z umetniškim tvarivom. Po njegovih besedah je festival veliko več kot zgolj revija različnih dogodkov, predstavlja namreč neko ustvarjalno dogajanje v mestu in na širšem območju.

Festival po besedah Pavličeve podpira precej slovenskih pokroviteljev, glavna pokrovitelja pa prihajata iz Italije in Avstrije. S festivalom so, kot ugotavlja Pavličeva, prodrli bolj v tujini kot doma.