Samo po sebi to morda ni nič nenavadnega, vendar pa bodo na festivalu kompleksno opero, ki jo v osnovi sestavljajo štirje deli (Rensko zlato, Valkire, Siegfried, Somrak bogov), izvedli v enem samem dnevu. Obiskovalcem tega rekordnega dogodka bodo ponudili le kratek odmor za spanje.

Z uprizoritvijo Nibelunškega prstana bo umetniški vodja festivala Gustav Kühn med 22. in 24. julijem uresničil dolgoletne načrte organizatorjev festivala, ki se je začel s Haydnovimi deli, avgusta pa bodo v ospredju predvsem dela Gustava Mahlerja in Richarda Straussa.

Kolosalno operno delo
Nibelunški prstan velja za kolosalno operno delo, ki se ga navadno uprizarja štiri dni in traja okoli šestnajst ur. V delu, ki ga je skladatelj zasnoval v času pred marčno revolucijo, se prepletajo polifonije idej in misli, ki jih označujejo posamezne prepoznavne melodije. Wagner je s svojim pristopom pri pisanju svojih del pisal tudi zgodovino klasične glasbe, ki jo je tudi močno zaznamoval predvsem z uporabo vodilnih motivov, nerazrešenimi melodijami, izjemno dolgimi sekvencami in harmoničnimi inovacijami.

Wagner je pri pisanju Nibelunškega prstana (napisal je tako glasbo kot tudi libreto) navdih in tematiko črpal iz številnih virov ljudske proze, med katerimi so bile predvsem nemške in skandinavske sage in pripovedke, dramatična zasnova dela pa temelji na Ajshilovi Oresteji.

Se sliši znano?
Zgodba pripoveduje o čarobnem prstanu, ki lastniku daje moč, s katero lahko zavlada svetu. Prstan je iz zlata, ki ga je ukradel iz reke Ren in naredil nibelunški škrat Alberich, za posest prstana pa se bori cela vrsta mitoloških likov, med katerimi je tudi vrhovni bog Odin. Glavni junak opere Siegfried dobi prstan, vendar pa ga nato izdajo in ubijejo, na koncu opere pa Siegfriedova ljubezen in Odinova hči valkira Brunhilda prstan vrne Renu in s tem dejanjem uniči bogove, ki so se zanj borili.