Foto:
Foto:
Tako so svoje mnenje o Wagnerju izrazili nekateri obiskovalci festivala.
Wolfgang Wagner z ženo Gudrun in hčerko Katharino.

V naslovni vlogi se je pod taktirko Pierra Bouleza, ki je na festivalu že sodeloval leta 1976, predstavil nemški tenorist Endrik Wottrich. Na festivalu, ki bo potekal do 28. avgusta, bodo v tridesetih ponovitvah izvedli sedem Wagnerjevih oper - Parsifal, Leteči Holandec, Tannhäuser in tetralogijo Nibelunški prstan (to sestavljajo glasbene drame Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov).

Opero Leteči Holandec bo režiral Claus Guth, dirigiral pa Marc Albert, postavitev Tannhäuserja pa si je zamislil Philipp Arlaud, dirigent pa bo Christian Thielemann. Še zadnjič pa bo v režiji Jürgena Flimma na ogled Wagnerjeva tetralogija Nibelunški prstan, ki ji bo dirigiral Adam Fischer.

Ob festivalu tudi razstavi in kiparski projekt
V spremljevalnem programu festivala so organizatorji pripravili razstavi Poti k Parsifalu v mestni hiši ter Tonske sledi - 100 let bayreuthskega festivala na ploščah v vili Wahnfried, nürnberški umetnik Ottmar Hörl pa se bo predstavil s kiparskim projektom Richard Wagner za 21. stoletje. Hörl bo tako na prostem razstavil 800 podob psov v naravni velikosti, izdelanih iz umetne mase, kar naj bi bil svojevrsten poklon Wagnerju, ki je bil znan tudi kot ljubitelj teh štirinožcev.

Slovesnega odprtja festivala se je udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in drugi ugledni gosti.

Vse ostaja v družini
Richard Wagner je dal predlog za ta glasbeni festival leta 1850, prvič pa so ga pripravili leta 1876, ko so urpizorili Nibelunški prstan. Nastanek festivala je tako tesno povezan z nastankom tetralogije Nibelunški prstan. Skladatelj sam je festival vodil med letoma 1876 in 1882, za njim so prireditev vodili žena Cosima, sin Siegfried, vnukinja Winifred ter vnuka Wieland in Wolfgang. Slednji ga umetniško vodi od leta 1967.

Reformator operne glasbe
Skladatelj, pisatelj in dirigent Richard Wagner velja za enega najpomembnejših reformatorjev opere v 19. stoletju. Osnovna značilnost njegovih zamisli, povezanih z opero, je sinteza dramskega dogajanja in glasbe, kar se kaže v večji vlogi orkestra, delitvi glasbene drame na prizore in uvedbi vodilnega motiva.