Sloves "Mozarta 19. stoletja", kot ga je imenoval njegov skladateljski kolega Robert Schumann, pa je zbledel kmalu po njegovi prezgodnji smrti leta 1847 ...

Felix Mendelssohn Bartholdy je veljal za čudežnega dečka, toda v Nemčiji ni dobil zasluženega priznanja. Njegov uspeh, priljubljenost in judovske korenine namreč niso bile všeč stanovskemu kolegu in esejistu Richardu Wagnerju. Ta ga je le tri leta po njegovi smrti očrnil s protijudovskim pamfletom Judovstvo v glasbi (Das Judentum in der Musik). S tem se je začelo skoraj sto let trajajoče obdobje, v katerem so zavračali njegovo glasbo. Prav zaradi njegovega judovskega rodu- pa čeprav je bil vzgojen v družini, ki je prestopila v krščansko vero - so bile izvedbe in izdaje Mendelssohnovih del v času nacističnega režima prepovedane.

Rodil se je v meščanski družini v Hamburgu, njegov ded je bil judovski filozof Moses Mendelssohn, zato se je med odraščanjem gibal v intelektualnih krogih. Skupaj s sestro Fanny, ki je bila prav tako glasbeno nadarjena, sta bila vzgojena v krščanskem duhu in deležna najboljše glasbene in humanistične izobrazbe. Pozneje je družina prevzela priimek Mendelssohn Bartholdy.

Leipzig praznuje z razstavo
Mladi Felix je pozornost prvič zbudil pri devetih letih - kot pianist. Pri 17 letih je napisal uverturo k Shakespearjevemu Snu kresne noči. Številna potovanja so ga vodila v Italijo, Francijo in Anglijo. Leta 1835 je prišel v Leipzig, kjer je bil dvanajst let na čelu orkestra Gewandhaus, ustanovil pa je tudi prvi nemški konservatorij.

"Glasbeno mesto" Leipzig ima zato velik razlog za praznovanje. Mestni zgodovinski muzej je obletnico izrabil za novo razstavo "Leipziški Mendelssohn", ki bo na ogled do 10. maja.

Mendelssohn je bil kapelnik Gewandhausa od leta 1835 do leta 1847. Na prvi pogled to ni dolgo obdobje, vendar pa je umrl pri komaj 38 letih, je spomnil vodja Mendelssohnove hiše v Leipzigu Jürgen Ernst: "Lahko rečemo, da je bil Leipzig središče življenja tega skladatelja, slikarja in dirigenta."

Razstava v sedmih delih ne govori le o Mendelssohnu kot skladatelju in vodji Gewandhausa, ampak obuja tudi podobo Leipziga iz njegovega časa. En del je posvečen njegovi "posebni zvezi" z Johannom Sebastianom Bachom (1685-1750). Mendelssohn je namreč spet odkril tega velikega baročnega skladatelja.

A. K.