Arimany, Palou in Branch so na Ljubljanskem gradu izvedli med drugim Sonato št. 3 v C-duru J. Ch. F. Bacha, Trio Concertante v D-duru, KV 448 ter tri arije iz Mozartove opere Čarobna piščal, prirejene za dve flavti.

Zaigrali so tudi priredbo skladbe Felixa Mendelssohna Bartholdyja Trije dui s klavirsko spremljavo, Dopplerjevo skladbo Andante in Rondo, op. 25, ter priredbo Verdijeve skladbe Rigoletto-Fantaisie Duo concertante za dve flavti in klavir, op. 38.

Trojica se predstavi ...
Flavtist Claudi Arimany je kot solist nastopal z najboljšimi svetovno znanimi orkestri v Angliji, Nemčiji, ZDA, Izraelu, Franciji, Italiji, Rusiji ter na Češkem in Madžarskem. Koncertiral je na koncertnih odrih od Evrope do Japonske. Arimany je član žirije številnih mednarodnih tekmovanj za flavto, med drugim tudi Mednarodnega tekmovanja flavt Jean-Pierra Rampala v Parizu. Posnel je več zgoščenk, med katerimi so bile nekatere nagrajene. Na koncertih igra na zlato flavto, ki je bila nekoč last francoskega flavtista Rampala. Leta 2000 umrli Rampal je bil eden največjih flavtistov 20. stoletja.

Josep-Francesc Palou je študij klavirja in flavte končal na konservatorijih na Balearih in v Valencii. Izpopolnjeval se je v Parizu in Barceloni. S komornimi zasedbami je nastopal v Španiji in po Evropi, kot solist pa je igral z orkestri iz Španije, Rusije, Madžarske, Anglije in Norveške. Sodeloval je z Rampalom, večkrat je nastopil tudi s Claudiem Arimanyjem, s katerim je posnel tudi zgoščenko. Katalonec Palou je profesor na konservatoriju na Balearih.

Pianist Alan Branch je "zaznamovan" s komorno igro. Sodeluje s pevci in tudi z instrumentalisti. V Barceloni sodeluje z dirigenti, kot so Bertrand de Billy, Joseph Pons in Edmond Colomer. Nastopal je tudi kot dirigent in vodja komornega ženskega zbora iz Tarragone. V vlogi profesorja komorne igre pa "nastopa" na Escoli Superior de Música de Catalunya v Barceloni ter na konservatorijih v Tarragoni in Vili-Seci.

Kobalova umetnost v ogledalu
Prav tako so na letošnjem Festivalu Ljubljana v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu odprli slikarsko razstavo Aleksija Kobala Kronosov prašum. Kobal s to razstavo nadaljuje raziskovanje slikarske površine s pomočjo ogledal. Z najnovejšimi deli, kot so Bratje Kiklop, Kronos in Prašum, se slikar podaja na polje mitološkega, duhovnega in znanstvenega raziskovanja časa in prostora.

Kustosinja Jadranka Ljubičič v zloženki k razstavi pojasnjuje, da Kobala navdušuje želja po zamrznitvi podobe v času. Prostor je odsev časa ter spoznanja o ljudeh in njihovih resnicah. Ljubičičeva je zapisala, da nas iz zrcalnih slik gledajo oči Kiklopa, ušesa Prašuma in usta Saturna, "ki so v razporkih, režah zarezana v površino slike. Izrezi so obkroženi z zadrgo, ki se odpira in zapira in obenem odpira vprašanja o mogočem in nemogočem spoznanju, znanju ali zaznavanju sveta okoli sebe." Aleksij Kobal pa je nekoč pojasnil, da je ogledalo "krasen odsev nas samih, družbe in vsega, kar se dogaja". To slikarjevo prepričanje se izraža v delih, ki so dobila prostor na razstavi Kronosov prašum, na kateri sta glavna pripovedovalca zgodbe prostor in čas. Razstava Aleksija Kobala bo na ogled do 6. avgusta.