Glasbena pot ene vodilnih pevk, ki je umrla dober teden pozneje kot njen glasbeni kolega, zaslužen za zagon njene kariere, Johnny Otis, se je raztezala čez pet desetletij. V teh je pela uspešnice, kot sta At Last in Tell Mama, s svojo glasbo pa pomembno vplivala na mlajše generacije vokalistk, kot so Beyonce, Amy Winehouse in Adele. V svoji dolgoletni karieri je izdala več deset albumov, zadnjega novembra lani.

Po navedbah njenega menedžerja je umrla za posledicami levkemije, čeprav je imela več let hude težave z zdravjem. Leta 2009 so ji diagnosticirali demenco, leto pozneje je bila hospitalizirana zaradi težav z ledvicami, naknadno pa je izvedela, da ima hepatitis C in nazadnje še levkemijo.
Petdeseta leta si bodo Jamesovo zapomnila po nizu uspešnic, med drugim tudi The Wallflower (Dance With Me, Henry), ki jo je zanjo napisal prav Otis, in Good Rockin' Daddy, širšim množicam pa je najbolj ostala v spominu po baladi At Last iz leta 1961. Istoimenski album je njenim oboževalcem ponudil tudi reinterpretacije klasičnih standardov Stormy Weather, I Just Want to Make Love to You in A Sunday Kind of Love.
Usklajevanje kariere in odvisnosti od mamil
Še bogatejše z uspešnicami je bilo za pevko naslednje desetletje, ko so ljubitelji bluza prisluhnili skladbam Spoonful, All I Could Do Was Cry in Something's Got a Hold on Me. Težko bi rekli, da je bila slava tista, ki je terjala svoje, saj je pevka z prepovedanimi substancami eksperimentirala že od zgodnjih najstniških let naprej. Pri 21. letih je bila zasvojena s heroinom in usklajevanje kariere z odvisnostjo je postajalo vse bolj neobvladljivo. Zaradi tega je bila v šestdesetih večkrat tudi psihiatrično hospitalizirana.
Skladba, na katero sta zaplesala Obamova
Etta James se je rodila leta 1938 v Los Angelesu kot Jamesetta Hawkins. Potem ko se je leta 1950 preselila v San Francisco, je ustanovila skupino in kmalu zatem spoznala pevca, skladatelja in producenta Johnnyja Otisa. Leta 1955 je kot članica Peaches prepevala že omenjeno uspešnico Wallflower (Dance with Me, Henry), vendar je njeno najboljše delo verjetno tisto, ki je nastajalo ob sodelovanju s Chessom Recordsom. Svoj smisel za verze je pokazal na albumu At Last!, na kateri je poleg naslovne skladbe mogoče najti džezovske balade (Stormy Weather in Sunday Kind of Love in I Just Want to Make Love to You).
Skladba At Last je pravzaprav predelava pesmi iz leta 1941, ki jo je Etta na svoj način predelala in ji podelila svoj pečat. Na pesem sta ob slovesni inavguraciji leta 2009 zaplesala tudi ameriški predsednik Barack Obama in prva dama Michelle.

Turbulentna leta v knjigi in na filmu
Čeprav naj bi se sredi sedemdesetih let otresla zasvojenosti od heroina, vsaj tako je predvideval dogovor na sodišču, se je tudi v preostanku življenja le stežka odrekla skušnjavi in se z odvisnostjo bolj ali manj spopadala do konca življenja. Njeno turbulentno zasebno življenje je leta 2003 ujela avtobiografija Rage to Survive, pet let pozneje pa še film Cadillac Records, v katerem jo je upodobila Beyoncé.
Leta 1995 ji je album Mystery Lady: The Songs of Billie Holiday prinesel prvega grammyja, pozneje jih je padlo še pet. Za glasbenico žalujejo mož in dva sinova - Donto in Sametto. O njenem pomenu v zgodovini glasbe povedo tudi grammy za življenjsko delo ter mesti v dvoranah slavnih rokenrola in bluza. Legendarni glasbeni producent Jerry Wexler jo je imenoval "največjo med modernimi pevkami bluza".