Osrednje dogajanje letošnjega poletnega Festivala Ljubljana bodo zaznamovala mnoga svetovno znana umetniška imena, najbolj odmevno pa je bilo morda kar prvo. V Cankarjevem domu je pod taktirko umetniškega vodje in dirigenta Lorina Maazla gostovala Newyorška filharmonija.

Prvi med enakimi
Newyorška filharmonija je bila ustanovljena leta 1842 in je daleč najstarejši simfonični orkester v ZDA, obenem pa že od samega začetka igra vodilno vlogo v življenju in razvoju ameriške glasbe. Na seznamu imen glasbenih direktorjev orkestra so številne velike zgodovinske osebnosti, na primer Peter I. Čajkovski, Antonin Dvořák, Gustav Mahler, Richard Strauss, Arturo Toscanini, Igor Stravinski in Aaron Copland.

Orkester je imel prvo turnejo na domačih tleh leta 1882, po združitvi z newyorškimi simfoniki leta 1928 pa se je pod Toscaninijevim vodstvom leta 1930 odpravil še na evropsko turnejo. V spomin na to zgodovinsko turnejo je orkester leta 2005 gostoval v trinajstih evropskih državah. No, če lani Slovenije niso obiskali, bodo to »napako« popravili letos.

V Jupitrovi orbiti
Ljubljanski koncert je potekal v znamenju dveh glasbenih velikanov, ki sta živela in ustvarjala precej bliže Ljubljani kot New Yorku - Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gustava Mahlerja. Mozarta je zastopala Simfonija št. 41 v C-duru, imenovana Jupiter. Ta glasbena kompozicija je prva uresničila vse, kar dandanes velja za paradigmo klasične simfonične oblike. Štiristavčno strukturo sestavljata hitra prvi in zadnji stavek, drugi stavek je počasen, tretji pa se vrine kot menuet s triom.

Dolgi porodni krči mojstrovine
Drugi del večera je bil poklon Mahlerju, ki je svojo 1. simfonijo v D-duru začel pisati že leta 1884, a se z njo mučil več let, preden jo je v izbruhu kreativne energije dokončal v začetku leta 1888. Težave sta mu povzročala predvsem končna oblika kompozicije in njen naslov. Prvotno jo je poimenoval Titan, simfonična pesnitev v dveh delih. Bila je petstavčna, skladatelj pa je dodal tudi literarni program. Leta 1896 pa je simfonijo predelal, izpustil naslov, program in drugi stavek. Očitno se je zavedal, da glasba govori sama zase, zato ne potrebuje programske razlage, da bi bila sposobna povezati svetove 'dveh Mahlerjev': Pompozne drže vsem znanega, sijajnega in prizadevnega dirigenta ter osebnih misli osamljene romantične duše.

In mož v dirigentskem fraku?
Lorin Maazel je postal glasbeni direktor Newyorške filharmonije septembra 2002, 60 let po svojem debiju z orkestrom v Lewisohnu. Rodil se je leta 1930 v Parizu, večino življenja pa je preživel v ZDA. Pri petih letih se je začel učiti violine, pri sedmih dirigiranja. V svojem bogatem, z glasbo prežetem življenju je vodil več kot 150 orkestrov na več kot 5000 opernih in koncertnih prireditvah. Uveljavljen je tudi kot violinist in skladatelj. Njegova opera z naslovom 1984 je svetovno premiero doživela maja 2005 v Londonu.

To je šele začetek ...
Po letu 1953 je Ljubljana vsako leto prizorišče Poletnih festivalov in vsako poletje odri v prestolnici oživijo s stvaritvami domačih in tujih glasbenikov, igralcev, plesalcev in drugih umetnikov. Letošnji velikopotezni začetek bodo začeli Dunajski državni balet, maestro Mstislav Rostropovič, zbor kubinskih Kozakov, violinist Julian Rachlin, koreograf in režiser Edward Clug in mnogi drugi. Tudi letošnja ponudba bo polna oper in baletov: Nabucco, Renske nimfe, Zaljubljen v tri oranže, Giselle, Romeo in Julija, Labodje jezero, Radio & Juliet, Grk Zorba ter muzikal Aida.

Osrednji festivalski prizorišči še vedno ostajata poletno gledališče Plečnikovih Križank in Ljubljanski grad.