Oglas
Na Češkem v nemško govoreči judovski družini rojeni Gustav Mahler, čigar drugo simfonijo je v palači Bozar v Bruslju izvedel orkester Slovenske filharmonije, je svojo kariero dirigenta začel prav v ljubljanskem Stanovskem gledališču. Na koncertu, ki je bil uvod v srečanje Evropskega sveta, kateremu bo predsedoval predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, so nastopili še solistki sopranistka Sabina Cvilak in mezzosopranistka Bernarda Fink ter Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum.
Slovenska simfonija - ena največjih slovenskih skrivnostiOsemdeset- do devetdesetminutne - toliko časa običajno traja izvedba Mahlerjeve 2. simfonije - predstavitve Slovenske filharmonije v Bruslju se lahko samo razveselimo, saj gre za izredno kakovosten orkester, ki pa je v svetu še (pre)malo znan. Tako lahko sklepamo vsaj iz izjave umetniškega direktorja glasbenega sejma MIDEM, na katerem svojo glasbo predstavljajo ustanove iz skoraj 100 držav. Orkester Slovenske filharmonije je bil označen za "najbolje varovano skrivnost glasbene Evrope".
Dva vrhunca kariere Gustava Mahlerja
Slovenska filharmonija je za bruseljski koncert naštudirala delo, s katerim je Gustav Mahler v svojem življenju požel največ uspeha. Podobno uspešna je bila le še osma Mahlerjeva filharmonija, dokončana leta 1907, znana tudi pod naslovom Simfonija tisoča (Sinfonie der Tausend). Drugo simfonijo je Mahler dokončal nekaj več kot desetletje poprej. Prvi stavek je Mahler spisal že leta 1888, ko je svoje novo delo imenoval še Obredje ob pokopu (Totenfeier), saj je skozi glasbo skušal podati odgovor na vprašanje: "Ali obstaja življenje po smrti?" Drugi in tretji stavek sta svojo končno obliko dobila šele leta 1893 in simfonija je bila za krstno izvedbo pripravljena leta 1894.
Najljubše delo papeža Janeza Pavla II.
Simfonija, znana tudi kot Simfonija vstajenja (Auferstehungssinfonie) - naslova si ni izmislil Mahler in zato tega imena pogosto tudi ne najdemo v uradnih seznamih Mahlerjevih del - je bila krstno izvedena 4. marca 1895 v Berlinu. Delo je hitro dobilo vrsto oboževalcev, med katere se je vpisal tudi pokojni papež Janez Pavel II., ki je 2. Mahlerjevo simfonijo razglasil za svojo najljubšo simfonijo sploh. Po praizvedbi so bile tako izrečene predvsem pohvalne kritike.
Mahler je odziv v drugi polovici 19. stoletja zelo spoštovanega virtuoza na klavirju, dirigenta in kapelnika Hansa Guida Freiherra von Bülowa povzel kot: "Ko sem mu zaigral moje Obredje ob pokopu, je zapadel v nervozno grozo, se obnašal kot norec in izjavil, da je Tristan v primerjavi z mojim delom poganska simfonija." Simfonija je med drugim prevzela tudi Brahmsa, ki je prav zaradi tega dela Mahlerja imenoval za "kralja revolucionarjev".
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje