Orkestru Slovenske filharmonije pod vodstvom Georgea Pehlivaniana se je v ljubljanskem Cankarjevem domu kot solist pridružil violinist Julian Rachlin. Na koncertu so izvedli Šostakovičev Koncert za violino in orkester št. 2 v cis-molu, op.129 in Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 (Leningrajska).

Rus Dmitrij Šostakovič, ki se je rodil pred sto leti, je eden vidnejših simfonikov prejšnjega stoletja. S svojimi 15 simfonijami je nadaljevalec Mahlerjeve tradicije skladateljev, ki so bili hkrati pričevalci časa, v katerem so živeli, svojih stisk in veličine svojega naroda.

Drugi violinski koncert je nastal, ko je bilo Šostakoviču 60 let, od prvega violinskega koncerta iz leta 1948 pa se precej razlikuje. Drugi violinski koncert je bolj introvertiran, zaznamujejo ga skladateljeve življenjske izkušnje zadnjih let. Prevladuje grenka lirika, meditiranje ostarelega umetnika in hrepenenje po mladosti.

Leningrad, leta 1941
Mladi Šostakovič je sedmo simfonijo ustvarjal leta 1941 med nemškim obleganjem Leningrada. Delo je bilo mišljeno kot enostavčno, a je preraslo v pravo epopejo. Skladatelj je v posvetilu zapisal: "Skladba je posvečena preprostim sovjetskim državljanom, ki so postali junaki domovinske vojne. To je njena osnovna tema."

Rachlin je bil mladi glasbenik leta
Violinist Julian Rachlin je bil rojen leta 1974 v Litvi, njegova družina pa je leta 1978 emigrirala v Avstrijo. Na dunajskem konservatoriju se je šolal pri Borisu Kušnirju, zasebno pa pri Pinchasu Zukermanu. Na evrovizijskem tekmovanju v Amsterdamu je osvojil naziv mladega glasbenika leta. Danes je eden najbolj karizmatičnih violinistov svoje generacije. Igral je že z večino svetovnih orkestrov in dirigentov, cenjen pa je predvsem zaradi udarnih in osvežujočih interpretacij. Njegovo nadarjenost potrjuje tudi mednarodna nagrada Accademia Musicale Chigiana.