Oglas
Državni filharmonični orkester iz Toulusa je v Gallusovi dvorani pričaral pravi pravljični svet. Za uvod je namreč orkester odigral Črnošolca Paula Dukasa, ki je pravzaprav v glasbenem jeziku izražena Goethejeva balada Der Zauberlehriln. Sledila je suita iz baleta Igorja Stravinskega Ognjeni ptič, program pa je zaokrožilo delo francoskega romantičnega Hectorja Berlioza Fantastična simfonija, s pisanjem katere je skladatelj skušal pregnati bolečino neuslišane ljubezni.
Pikolovski skladateljOb poslušanju scherza Črnošolec spoznamo del enega največjih perfekcionistov med skladatelji. Dukas (1865-1935) je eden izmed skladateljev svetovnega slovesa z najmanjšim opusom, saj je bi do svojega dela tako zelo kritičen, da je objavil le zelo majhen del svojih zapisov v notnem črtovju. Ravno Črnošolec je "pikolovskemu" skladatelju prinesel svetovno slavo. Če zgodnja dela Paula Dukasa še pričajo o vplivu Wagnerja ter francoskih skladateljev Francka, d'Indyja, Faureja in Debussyja, pa se je kasneje Dukas umetniško osamosvojil in postal samosvoj predstavnik moderne francoske šole.
Po naročilu Sergeja Djagileva
Eno najpomembnejših del Igorja Stravinskega balet Ognjeni ptič je nastal po naročilu slovitega baletnega ansambla Sergeja Djagileva. Stravinskemu je uspelo v glasbi izraziti čarobno razpoloženje fantazijske zgodbe, lirsko zadržanost, pa tudi barbarsko divjost.
Srčna drama mladega skladatelja
S Fantastično simfonijo je uspelo Hectorju Berliozu zahtevno pariško občinstvo navdušiti, še preden je dopolnil 27 let. Berlioza je očitno nesrečna ljubezen do irske igralke Harriet Smithson tako zelo prizadela, da mu je uspelo simfonijo napolniti s čudovitimi izrazi najbolj intenzivnih čustev. Zvočni spomenik skladateljevega čustvenega pretresa nas sooči s tragičnim junakom, umetnikom, ki ga mučijo prividi oboževanega dekleta.
Poslanstvo Michela Plassona
Državni filharmonični orkester iz Toulousa je nastal kot "pomožni inštrument" mestnega gledališča Theatre du Capitol. Po več kot stoletju vloge spremljevalnega orkestra si je leta 1945 pridobil položaj samostojnega simfoničnega orkestra. Za njegov prodor v tujino in mednarodni sloves pa je bil verjetno najbolj zaslužen prav dolgoletni sodelavec Michel Plasson, ki je spodbujal tudi delo orkestra v studiu in več gostovanj v tujini.
Morda podatek, da je umetniško vodstvo toulouških filharmonikov lani prevzel mlad dirigent iz Severne Osetije, niti ne bi bil tako zanimiv, če ne bi nasledil umetniškega vodje z enim najdaljših stažev. Predhodnik Tugana Sohijeva Michel Plasson je namreč orkester iz Toulousa vodil vse od leta 1968 in mu je tako uspelo vliti prepoznaven umetniški pečat. Tugan Sohijev je sicer "razpet" med tri odlične umetniške hiše. Poleg dela dirigenta in umetniškega vodje Državnega orkestra iz Toulousa je namreč tudi glasbeni direktor Valižanske nacionalne opere in umetniški sodelavec znamenitega Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje