Oglas
Glasba je postala sredstvo za prenašanje političnih in socialnih idej, kar je botrovalo novemu razcvetu francoske klasike. Z deli Pierra Bouleza, Hectorja Berlioza in Camilla Saint-Saënsa ste v SNG-ju Maribor lahko spoznali del vzpona francoske klasične glasbe v 19. in 20. stoletju. Skozi repertoar se je prebijal orkester Slovenske filharmonije, ki ga je vodil dirigent George Pehlivanian. Solista sta bila violončelist Guiter Capucon in tenorist Branko Robinšak.
Zapoznel učinek francoske revolucijeVpliv francoske revolucije pa ni takoj obrodil vrhunskih klasičnih glasbenih sestavov. V trenutku, ko je glasba postala sredstvo prebujanja političnega in socialnega čuta Francozov, se je pojavila cela plejada skladateljev, od katerih pa se jih je velika večina utapljala v sivem povprečju. Prvi, ki je izstopil iz te "megle", je bil romantik Hector Berlioz. Berlioz se je med vodilna imena romantike prebil z izvirnim glasbenim jezikom, s katerim je pričaral "spomin" na sanjske in apokaliptične pokrajine, ki smo jih nekoč videli v sanjah.
Monumentalno delo Te Deum, ki se je "vrinilo" v spored tokratnega koncerta simfoničnega abonmaja v SNG-ju Maribor, je Berlioz napisal na vrhuncu svoje slave, natančneje leta 1849. Krstna izvedba najbolj obsežnega Berliozovega dela je bila zares spektakularna, saj je pri njej sodelovalo kar 1.000 izvajalcev; 600 članov je štel samo otroški pevski zbor, za vključitev katerega je Berlioz dobil idejo med potovanjem v London, kjer je imel priložnost prisluhniti 6.500-glasnemu otroškemu pevskemu zboru.
Na vrtu francoske klasike
Camille Saint-Saëns sicer ni bil glasbeni pionir, a mu je z nepretrgano oblikovno in tehnično dovršenostjo njegovih kompozicij uspel preboj v vrh klasične glasbe poznega 19. stoletja. "Hiperproduktivnost" Saint-Saënsa na področju skladanja najbolje ponazori kar skladateljeva izjava, da bi lahko pisal glasbo kot "rodi jablana jabolka". In njegova jablana je obrodila res bogato, saj je s svojimi deli obogatil prav vse glasbene zvrsti - opero, simfonijo, koncert, posvetno in zborovsko glasbo, klavirsko ini komorno glasbo.
Koncert za čelo in orkester v a-molu prinaša enega od Saint-Saënsovih glasbenih eksperimentov, ki si jih je, čeprav ni veljal za inovatorja, občasno privoščil. Eksperiment, ki so ga tokrat preučili glasbeniki Slovenske filharmonije, prinaša v en sam stavek povezane tri, med seboj z različnimi tempi ločene dele.
Klasika v dobi rocka in popa
V delu Pierra Bouleza se poznajo sledi prizadevanj njegovega učitelja Oliviera Messiaena, ki je v času reševanja estetskih problemov sodobne glasbe v prvih desetletjih 20. stoletja vplival na na oblikovanje glasbenega stavka ne le v klasiki, pač pa tudi v kasnejši elektronski glasbi. Opus Pierra Bouleza in v njegovem sklopu seveda tudi skladba Messagesquisse dokazujeta, da klasična glasba tudi v drugi poloici 20. stoletja ni izgubila zagona in da so tudi v klasiki še vedno mogoči oblikovni preboji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje