Na šestem koncertu abonmaja so glasbeniki poustvarili skladbe enega največjih ruskih skladateljskih imen druge polovice prejšnjega stoletja. Skladateljica v svoji glasbi prepleta izročila različnih narodov in ver, pri tem pa si pomaga z redkimi ruskimi, kavkaškimi in azijskimi glasbili.

Skladbe Gubajduline so predstavili Elsbeth Moser na bajanu (ruski gumbni harmoniki), violončelistka Snježana Rucne, violinistka Sidonija Lebar in vokalno-instrumentalna zasedba That.

Med Vzhodom in Zahodom
V svoji glasbi skladateljica povezuje vzhodnjaške ljudske inštrumente s glasbeno tradicijo Zahoda, slednjo pa nadgrajuje še z besedili v latinskem, italijanskem in nemškem jeziku. Med zahodnimi elementi v njeni glasbi lahko najdemo tudi krščansko mistiko, Kantovo filozofijo in lingvistično teorijo 20. stoletja.

Zvoki redkih inštrumentov
Sofija Gubajdulina, ki se je rodila leta 1931, se je glasbeno izpopolnjevala na moskovskem konservatoriju. V ruski prestolnici je živela do leta 1992, nato pa se je preselila v okolico Hamburga. Z redkimi inštrumenti se ukvarja vse od leta 1975, ko je skupaj z Viktorjem Suslinom in Vjačeslavom Artjomovom ustanovila zasedbo Astreja. Ta je slovela po improviziranju na redke ruske, kavkaške, srednje- in vzhodnoazijske ljudske in obredne inštrumente.

Skladateljica, ki je 15. aprila v Amsterdamu prejela tudi evropsko kulturno nagrado, je pred koncertom svoj glasbeni jezik pojasnila tudi v pogovoru.