Oglas
Na koncertu v Cankarjevem domu, ki mu bo mogoče prisluhniti še 26. maja, so filharmoniki pod dirigentsko taktirko Antona Nanuta poustvarili Intermezzo iz ekspresionistične opere Črna maska. Po besedah Andreja Rijavca se je skladatelj v Črnih maskah posvetil reševanju zapletenih težav človekove duševnosti, ki šele v blaznosti razkrije svoj pravi obraz pot, na katero je stopil skladatelj sam.
Borba z lastnim dvojnikomOpera skladatelja, čigar ustvarjanje velja za začetek nove glasbe pri nas, je nastala med letoma 1924 in 1927 na osnovi romana ruskega modernista Leonida Andrejeva, ki ga je v slovenščino prevedel Josip Vidmar. V operi spoznamo nesrečnega junaka vojvodo Lorenza, ki se neprestano sooča in bori s svojim dvojnikom - na koncu pa omaga pod udarci krute usode. Za tokratni koncert je Nanut izbral daljši instrumentalni odlomek iz 1. dejanja, ki na odru zaživi v plesu in je med redkimi svetlimi trenutki Kogojeve glasbe. To je Nanut poustvarjal velikokrat na koncertnem odru, poudariti pa velja zlasti zadnjo postavitev dela v ljubljanski Operi leta 1990, ko je celotno opero tudi posnel.
Glasba z ljubeznijo do Clare Wieck
Sledil je Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna, ki je v svojih delih za vedno zapisal ljubezen do Clare Wieck. Schuman je želel leta 1841 objaviti fantazijo za klavir in orkester, ker pa mu ni uspelo najti založnika, je maja in junija 1845 ustvaril še intermezzo in finale. Tako je dobil svojo podobo Klavirski koncert, op. 54, ki sodi med največkrat izvajane koncertantne skladbe.
Z intimno liriko in globokim čustvovanjem
Med Brahmsovimi deli, ki se jih lotevajo predvsem pianisti, ki jim je pri srcu intimna lirika in globoko čustvovanje, mednje pa sodi tudi pianistka in častna članica Slovenske filharmonije Dubravka Tomšič Srebotnjak, so v program koncerta vključili Simfonijo št. 2 v D-duru, op. 73. Druga simfonija Johannesa Brahmsa je prav zaradi ljubkosti, radostne teme in velikih simfoničnih zmag pridobila vzdevek Pastoralna. Johannes Brahms (1833–1897) je drugo simfonijo napisal leto po prvi izvedbi svoje 1. simfonije, z njo pa je se je končno navdušil za ustvarjanje orkestralnih del. Delo sestavljajo štirje stavki, ki ponujajo orkestru in dirigentu velike poustvarjalne možnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje