Konomo No 1 so elektrificirali tradicionalno glasbo ljudstev Konga in Angole. Foto: Cankarjev dom
Konomo No 1 so elektrificirali tradicionalno glasbo ljudstev Konga in Angole. Foto: Cankarjev dom
Glasba skupine Konomo No 1 je iz glavnega mesta Kinšasa kmalu zašla tudi na podeželje Konga. Foto: EPA

Skupina Konono No 1 je tradicionalno glasbo z obmejnega območja med Angolo in Kongom nadgradila z elektrifikacijo nekaterih inštrumentov, s katerimi je ustvarila povsem izviren zvok, imenovan congotronics, ki ga je bilo mogoče slišali v Cankarjevem domu.



Recept za congotronics
Katere "sestavine" so potrebne za ustvarjanje glasbe, ki ji lahko prisluhnemo na albumu Congotronics? To so trije elektrificirani likembeji, opremljeni z ročno izdelanimi mikrofoni, in ritmična sekcija, ki zvoke izvablja iz posod, skled in delov avtomobilov. Svoje dodajo še pevci in zvočni sistem, opremljen z megafoni, del odra zavzamejo tudi plesalci.

Fenomen iz Kinšase
Prve "slasti slave" so člani zasedbe Konono No 1 okusili še kot poulični glasbeniki. Njihova edinstvena predstava je postala fenomen ulic v mestu Kinšasa, glavnem mestu Demokratične republike Kongo, sčasoma pa se je novica o obstoju prav posebne glasbene skupine razširila po celi državi. Končno je glasbenikom uspelo tudi v tujini. K temu je verjetno nekaj prispevalo to, da je njihova glasba prav zaradi vnosa elektrificiranih ritmov nekoliko bližje okusu zahodnjakov kot pristna glasba afriških ljudstev, ki so se je Evropejci po razmahu "etno-evforije" v zadnjih letih morda tudi že nekoliko naveličali.

Pot do uspeha skupine Konono No 1 pa ni bila kratka. Zasedba, ki jo vodi virtuoz na likembeju Minigiedi Mawangum, je namreč nastala že pred 25 leti, temelje za njen uspeh v tujini pa so postavili izvajalci glasbe zahodne Afrike, ki so posebej z vnosom kongovske rumbe na "zahodni glasbeni trg" Evropejcem predstavili del glasbene podobe afriške celine.