Izsledki raziskave pa so pokazali, da je napovedovanje tega, katera skladba bo postala uspešnica, izjemno težavno, saj mnogokrat v izboru skladb, ki so na vrhu glasbenih lestvic, ni nobene (ugotovljive) logike. Na svetovnem spletu so znanstveniki oblikovali umetni glasbeni trg za single, ki so jih posnele skupine, ki jih v teh dneh ne najdemo v vrhu glasbenih lestvic, in za sodelovanje poprosili mlade uporabnike interneta.

Odziv je bil velik in za sodelovanje se je odločilo več kot 14.000 uporabnikov spleta in ljubiteljev glasbe, ki so na posebni spletni strani glasovali za svoje favorite. Eden osrednjih sklepov raziskave pa je bil, da najbolj priljubljene skladbe niso bile vedno tiste, za katere je največ posameznikov menilo, da so najboljše (najbolj kakovostne). "Najboljše pesmi se nikoli ne odrežejo zelo slabo, vendar pa dosežejo le dober dosežek," izide pojasnjuje vodja raziskave sociolog Duncan Watts.

Ne zaupamo svojemu okusu?
In kaj privede do tega, da pesmi, ki jih posameznik oceni kot najboljšo, ne da tudi svojega glasu? Znanstveniki razlagajo, da gre za spreminjanje preferenc glede na glasovanja drugih. Tako posamezniki, ko vidijo, katera pesem je na ali pri vrhu lestvice, pogosto glasujejo zanjo, ne pa za tisto, za katero zares menijo, da je najboljša. Tako priljubljene skladbe postajajo vse bolj priljubljene, manj priljubljene pa drsijo navzdol po lestvici priljubljenosti. Videti je, da ljudje svojemu glasbenemu okusu ne zaupajo najbolj, in se pri ocenjevanju raje držijo večinskega mnenja.

Podobno, menijo strokovnjaki, bi lahko veljalo tudi za vse druge lestvice, ki merijo raven priljubljenosti določenega izdelka, na primer lestvice knjižnih uspešnic, najboljših filmov ... Izsledke raziskave si lahko preberete v strokovni reviji Science, v kateri sociologi temo razvijajo naprej. Tako po njihovem mnenju posamezniki ne vedo, da popuščajo zunanjim vplivom, in menijo, da zaupajo svoji presoji, vendar pa nezavedno svoja mnenja in preference spreminjajo, da so v konsonanci z večinskimi.