Manu Katche je klasično izobražen glasbenik, ki pa mu delo klasičnega glasbenika ne diši preveč. Foto: MMC RTV SLO/J. Sobočan
Manu Katche je klasično izobražen glasbenik, ki pa mu delo klasičnega glasbenika ne diši preveč. Foto: MMC RTV SLO/J. Sobočan
Manu Katche
Katcheja je nad bobni navdušil neznan bobnar, ki ga je kot najstnik videl po televiziji. Takrat si je rekel, da to mora poskusiti. Foto: MMC RTV SLO/J. Sobočan
Katche, ki je s Stingom sodeloval vse od osemdesetih naprej, je pred sedmimi leti zavrnil nadaljnje sodelovanje s popzvezdnikom. Foto: EPA

Katche je tisti človek, ki je zaslovel z igranjem pri Stingu in Petru Gabrielu, zadnja leta pa se posveča lastnemu projektu, s katerim je gostoval na ljubljanskem džezfestivalu.

Pred njegovim nastopom z zasedbo Playground project na odru Križank smo se uspeli dogovoriti za krajši intervju. Pogovarjali smo se predvsem o njegovih začetkih, o tem, kako je pristal v Stingovi zasedbi in o glasbi sami.

Njegova glasbena pot se je začela z igranjem klavirja. "Klavir je bil moj prvi instrument, s katerim sem pridobil tudi klasično glasbeno izobrazbo, pozneje pa sem presedlal na tolkala," pravi Katche. A takoj doda, da si že med klasičnim šolanjem na akademiji ni mogel predstavljati sebe kot klasičnega poklicnega glasbenika, saj to pomeni, da moraš "delati". Delati v tem smislu, da ti igranje v raznih poklicnih zasedbah (orkestrih, big bandih ipd.) predstavlja neke vrste službo in ti tako vzame preveč časa za glasbo, ki jo ljubiš in ki bi jo želel ustvarjati sam, pojasnjuje 49-letni Francoz slonokoščenoobalskega porekla.

Srečanje s Tonyjem Levinom
Potem ko je začel z bobni, so ga po sedmih, osmih letih igranja končno opazili in dobival je čedalje več ponudb. Kot ključno točko izpostavlja leto 1986, ko je v Parizu snemal album za nekega francoskega glasbenika, basist pri tistem projektu pa je bil Tony Levin, baskitarist Petra Gabriela in legendarnih King Crimsonov. Prav poznanstvo z Levinom in njegovo prepričevanje, da naj Gabriel poskusi z "bobnarjem afriških korenin s klasično izobrazbo", ga je pripeljajo do prve prelomnice, sodelovanja z Petrom Gabrielom. Takrat so se mu odprla vsa vrata popa in rocka, saj je konec osemdesetih let začel sodelovati še s Stingom, za katerega je posnel dva albuma in odigral nešteto svetovnih turnej.

Vse stvari imajo svoj konec
"Sodelovanje s Stingom je trajalo do leta 2001, do tistega nesrečnega 11. septembra," pravi Katche in dodaja, da ga je pozneje (pop)rockzvezdnik še poklical k sodelovanju. A Katcheju je bilo dovolj in je hotel obrniti nov list v svoji karieri. "Sting, veš da te mam rad in poznava se že 20 let, a mislim, da je čas, da poskusim kaj novega," se je glasil Katchejev odgovor Stingu.

Na vprašanje, ali je bilo igranje s Stingom vrhunec njegove kariere (v glasbenem smislu), pa Katche odgovarja z odločnim "ne".

Stil kot izraz načina razmišljanja
"Mislim, da sem se spet znašel na točki, ko znova razvijam svoj stil," pravi Manu, ki je prav zaradi svojega stila za bobni pritegnil pogled tudi marsikaterega glasbenega nepoznavalca. Na vprašanje, kako je razvijal ta stil, ali ga je razvijal s pomočjo bobnarskih vzornikov itd., pa Katche pravi, da vzornikov nikoli ni imel.
"Kot otrok sem veliko preposlušal Milesa Davisa,

"Če si podkovan v filozofiji, literaturi, glasbi in umetnosti na splošno, mislim, da si s tem bogatiš um. Nato pa se vedno znova znajdeš na točki, ko se moraš vprašati: Kaj želiš doseči? In vsemu temu sam pravim kreativnost. "
Manu Katche o kreativnosti
Dizzyja Gillespieja, Theloniousa Monka in Charlieja Parkerja. To pomeni, da sem veliko preposlušal predvsem glasbo solističnih glasbenikov. Če ti vpliv ali vzor predstavlja nek bobnar, ga boš takoj hotel posnemati. Če pa ti navdih predstavlja glasba in melodije, pa ti to odpre obzorja in ti nekako narekuje način razmišljanja. In mislim, da stil prihaja od tam, od tvojega načina razmišljanja za instrumentom."

Ustvarjanje lastne glasbe
Potem ko je "dal odpoved" Stingu, je odpotoval v München na sestanek na založbo ECM, kjer je predstavil svoj projekt, za katerega je že imel v mislih nekaj glasbenikov. Za sodelovanje so se dogovorili takoj, a pod pogojem, da pri projektu sodelujejo tudi glasbeniki omenjene založbe. "Dobil sem okrog 20 albumov glasbenikov, za katere nisem nikoli slišal. Ko sem poslušal album Tomasza Stanka, na katerem sta sodelovala tudi Slawomir Kurkiewicz in Marcin Wasilewski, sem takoj vedel, da je to to. Povabil sem še Jana Garbareka, s katerim sva se poznala že prej, in bil sem prepričan, da bo delo potekalo hitro."

"Sting je kul. V redu fant je."
Katchejeva redkobesednost pri vprašanju o Stingu.

Tako je luč sveta ugledal album Neighbourhood (2005), lani pa še Playground, za katerega je treba omeniti, da je na ljubljanskem odru izzvenel dosti bolje kot v cd-predvajalniku.

Jernej Sobočan

Spodaj si lahko ogledate fotoutrinke z 49. Jazz festivala Ljubljana.