Ameriški dirigent Alan Gilbert se je hitro povzpel med vrhunske dirigente svoje generacije. Cenjen je predvsem zaradi široke razgledanosti pri oblikovanju koncertnih sporedov in izjemne sposobnosti izvajanja tako železnega kot sodobnega repertoarja. Foto: EPA
Ameriški dirigent Alan Gilbert se je hitro povzpel med vrhunske dirigente svoje generacije. Cenjen je predvsem zaradi široke razgledanosti pri oblikovanju koncertnih sporedov in izjemne sposobnosti izvajanja tako železnega kot sodobnega repertoarja. Foto: EPA
Hakan Hardenberger
Švedski trobentač trenutno slovi kot najboljši virtuoz svojega glasbila. Poleg nesporne virtuoznosti in muzikalnega čuta razvija tudi širšo zavest o vlogi svojega glasbila, zato redno naroča in izvaja nova dela za trobento.

Kraljevi filharmoniki z Gilbertom na čelu na oder Cankarjevega doma prihajajo danes ob 20.00. Z orkestrom bo nastopil solist Hakan Hardenberger na trobenti, predstavil bo koncertno uspešnico Rolfa Martinssona Bridge (Most), ki je bila napisana prav zanj.

Glasbeni gostitelji Nobelovih nagrad
Kraljevi filharmonični orkester od leta 1926 pa domuje v stockholmski koncertni hiši. Prav v tej dvorani vsako leto poteka podelitev Nobelovih nagrad, katere redni glasbeni gostitelji so ravno kraljevi filharmoniki. Poleg obširne koncertne in gostovalne dejavnosti sta stalnica v njihovem letnem koledarju niz koncertov s komornim zborom Erica Ericsona in sooblikovanje stockholmskega mednarodnega festivala. Lani je bil posvečen Johnu Adamsu, ki je tudi sam dirigiral najpomembnejše koncerte.

Med dirigenti, ki so oblikovali umetniško podobo tega orkestra, so Antal Dorati, Genadij Rodžestvenski in Paavo Berglund. Od leta 2000 je njihov glavni dirigent in umetniški vodja ameriški dirigent Alan Gilbert, ki je cenjen po izvedbah tako standardnih kot sodobnih del, vedno bolj uspešen je tudi v operi. Veliko sodeluje z najboljšimi ameriškimi orkestri, od lanske sezone je tudi glavni gostujoči dirigent hamburškega radijskega orkestra (NDR).

Na sporedu tudi Lindholm in Brahms
Na sporedu 5. koncerta v okviru zlatega abonmaja 2006/07 bosta tudi Toccata e canto Ingvarja Lindholma in Brahmsova Četrta simfonija. Skladbo Toccata e canto je Lidholm napisal pri 23 letih, ko je študiral pri Hildingu Rosenbergu. V skladbi je čutiti učiteljev vpliv, ki je cenil bogato polifonijo in jasne glasovne linije. Skladba je bila namenjena komornemu orkestru, a ga pogosto izvaja večja skupina godal s podvojenimi pihalci. Brahms pa je v Četrti simfoniji, ki je bila tudi njegova zadnja, svoje vztrajanje pri ustaljenih oblikovnih shemah prignal do konca, po zasnovi in izrazu ta simfonija prekaša vse tri prejšnje.