Uspeh razvija predvsem v Franciji, kjer je lani izdal zgoščenko z deli Rahmaninova in Musorgskega, v okviru Srebrnega abonmaja pa se je predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Program, ki ga je pripravil za ta večer, je bil sestavljen iz Chaconne v d-molu Johanna S. Bacha-Ferruccija Busonija, Simfonične etude, op. 13 Roberta Schumanna in Slik z razstave Modesta P. Musorgskega.

Igra, ki ni obrnjena navzven
Lovrov prvi učitelj klavirja je bil oče, pri dvanajstih letih pa je začel študirati pri ruskem pianistu in pedagogu Konstatinu Boginu. Že leto pozneje je nastopil na prvem samostojnem koncertu, dve leti za tem je igral že Schumannov Klavirski koncert. Ko je imel diplomo Akademije za glasbo v Zagrebu že v žepu, je odšel na nadaljnje izpopolnjevanje v Pariz.

Leta 1992, pri 22, je pozornost vzbudil na Mednarodnem festivalu v Cannesu, kjer so kritiki zapisali: "Spoznali smo posebnega pianista, ki je s svojo igro nedvomno razburil glasbene duhove in razdelil številna mnenja". "Vprašljivo", so zapisali eni, "privlačno", so menili drugi, "vsekakor pa zelo zanimivo", so izjavili tretji. Kakor koli že, Pogorelić je osvajal vse pomembne svetovne koncertne dvorane, od Tokia do New Yorka in evropskih glasbenih središč. Njegova igra ostaja ponotranjena, nikoli obrnjena navzven in nikoli naravnana zgolj na zunanji blišč.

Paško poletje in akademija
Leta 1999 je Lovro Pogorelić ustanovil Paško poletje, festival resne glasbe na hrvaškem otoku Pag, katerega umetniški vodja je danes. Poleg tega je profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer tudi živi. Za založbo Intrada je leta 2007 posnel zgoščenko s skladbami Franza Liszta, novembra lani pa je izšla še zgoščenka s Slikami z razstave Modesta Musorgskega in Preludiji Sergeja Rahmaninova.