V okviru Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval orkester Madžarske nacionalne filharmonije, ki je nastopil pod dirigentskim vodstvom Zoltána Kocsisa.

Skladatelji, ki so se navdihovali pri ljudskem plesu
Na glasbenem repertoarju so se zvrstile skladbe različnih madžarskih avtorjev, od Serenade v f-molu Lea Weinerja, enega vodilnih madžarskih skladateljev in glasbenih pedagogov prejšnjega stoletja, do živahnih Simfoničnih minut Erna von Dohnányija. Orkester je izvedel tudi tri dela Béle Bartóka, enega najbolj priznanih madžarskih skladateljev, ki se mu je uspelo umestiti tudi na svetovni zemljevid klasične glasbe. Bartók je bil tudi izvrsten pianist in vnet raziskovalec madžarske ljudske glasbe. Ljubitelji klasične glasbe bodo tako lahko prisluhnili njegovemu zgodnjemu delu Dve sliki, ki ga je Bartók napisal v času, ko je nanj močno vplival Debussy, medtem ko so Transilvanski in Romunski plesi prvotno nastali kot skladbi za klavir, vendar jih je avtor pozneje priredil še za orkester. Za konec bodo simfoniki odigrali še Plese iz Galánte Zoltána Kodályja, za katere je navdih črpal iz ljudske tradicije.

Dirigent Zoltán Kocsis se je rodil leta 1952 v Budimpešti in začel igrati klavir pri petih letih. Pozneje je glasbeni študij nadaljeval na Glasbeni akademiji Franza Liszta, v mednarodnih krogih pa je zablestel pri osemnajstih letih, ko je zmagal na mednarodnem Beethovnovem tekmovanju v organizaciji Radia Madžarska. Poleg dirigiranja se vseskozi posveča tudi skladanju. V svoji bogati in razgibani karieri je nastopal na koncertnih odrih Evrope, Severne in Južne Ameriko kot tudi na Daljnem vzhodu. Nov mejnik v svoji karieri je dosegel leta 1997, ko je postal glasbeni direktor orkestra Madžarske nacionalne filharmonije. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen tako doma kot v tujini.