Oglas
Odločitev, da se je baletni ansambel dunajske državne opere zavrtel na Mozartovo glasbo, ni le odraz želje organizatorjev, da bi zaznamovali osrednjo obletnico letošnjega leta. Je tudi želja po prikazu družabnega življenja baročne Avstrije. Mozart nam je namreč zapustil sestave, ob preigravanju katerih lahko izvedemo prav vse družabne plese 18. stoletja. Mozart se je pisanju glasbe za ples zapisal že v otroštvu. Tedaj je napisal več skladb za menuet, ki je bil najbolj priljubljen baročni družabni ples.
Meščanstvo dere na ples
V Mozartovih časih je bil ples veliko več kot zgolj zabavna prostočasna dejavnost. Bil je dokaz omike. Obvladali so ga namreč le pripadniki plemstva. A tem težnjam so bila šteta leta. V 18. stoletju so se namreč že začeli kazati zametki vzpona meščanstva. To je svoj nenadni gospodarski vzpon želelo nadgraditi z vzponom po družbeni lestvici, zato se je navdušeno začelo učiti plesov in zabava ob klasični glasbi je kar naenkrat izgubila svoj prestižni značaj. Verjetno ni treba dodati, da je plemstvo zviška gledalo na pojav, ki so ga zaničljivo poimenovali pomeščanjenje plesa.
Ko zasijejo zvezde
Dunajski operni ples je kljub nastopu vrhunskih glasbenikov in baletnikov bolj kot kulturni dogodek priložnost za "sestanek smetane avstrijskega družabnega življenja". Dogodka se že tradicionalno udeležijo najvišji avstrijski politični predstavniki in predstavniki gospodarske elite, organizatorji pa prireditvi dih svetovljanstva vsako leto vdihnejo s povabilom nekaj tujih zvezdnikov. Letošnji ples - jubiljeni petdeseti v povojni Avstriji - je sicer prinesel nekoliko manj gradiva za pisanje novinarjev rumenih časopisov. Dogodek je bil namreč kar precej "podhranjen", saj zvezd ni bilo veliko. Iz tujine so tako privabili le igralko Carmen Electra, prišel pa je tudi Sauf al-Gaddafi, sin libijskega diktatorja.
Globoko sezite v denarnico
Dunajski operni ples sicer ni družabni dogodek, namenjen le zaprtemu krogu prave elite, a karte so tako "nesramno" drage, da si obiska dogodka kdo drug skoraj ne more privoščiti. Najcenejša karta tako stane 227 evrov, najem lože pa vas bo olajšal za kar 16.000 evrov. Naj vas nekoliko razvedrimo s podatkom, da je v ceno vštet tudi že šampanjec za 250 evrov.
Dunajski operni ples ima izredno častitljivo tradicijo. Njegovi zameti segajo v leti 1814 in 1815, ko so na Dunajskem kongresu kronane glave razburjeno razpravljale o prihodnji politični sliki starega kontinenta. Vrhunski politični dogodek so "popestrili" s številnimi zabavami, ki so se za vedno zapisale v zgodovino dunajskega družabnega življenja. Plesi, na katerih so se predstavljali tudi dunajski umetniki, so se vrstili skozi vsa dvajseta in trideseta leta, tradicijo pa je prekinil izbruh revolucije leta 1848.
Boj plesa in vojn
Šele leta 1862 je gledališče Theater an der Wien dobilo dovoljenje za prirejanje zabav s plesom, ki so kmalu postale nepogrešljiv del dunajskega družabnega življenja. Prelom je spet povzročil politični dogodek, natančneje konec cesarske Avstrije in oblikovanje republike. A tudi novi domnevno bolj "ljudski" voditelji niso bili imuni na čar svetovljanskega plesa in običaj se je hitro spet uveljavil, ni pa mogel preživeti druge svetovne vojne, ki je uničila tudi "infrastrukturo" plesa. Operni ples je znova zaživel leta 1956, ko so odprli obnovljeno med vojno porušeno Operno hišo. Prvo operni ples v drugi avstrijski republiki je potekal 9. februarja in je postavil temelje tradiciji, ki je preživela do danes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje