Na valovih programa Ars in tudi marsikje drugje po svetu, še zlasti po Evropi in Severni Ameriki, bo danes potekal Evroradijski božični dan. Posebni glasbeni dan tradicionalno poteka vsako tretjo decembrsko nedeljo že vse od leta 1995.

Ni božiča brez Hrestača
Na božični večer mlada Klara prejme v dar Hrestača, ki se spremeni v princa. Oživijo tudi druge igrače in vsi skupaj pristanejo v Sladkornem kraljestvu. Tako gre znana "pravljica v obliki baleta", kot je delo naznanilo Marijino gledališče v Sankt Peterburgu. Na podlagi znane Hoffmannove pripovedke sta jo priredila koreografa Ivanov in Petipa, medtem ko je danes po svetu izjemno priljubljeno glasbo prispeval Peter Iljič Čajkovski. In prav celotna glasba iz Hrestača bo ob 11.15 zvenela za uvod današnjega Evroradijskega božičnega dneva na programu Ars, ki bo predvajal posnetek četrtkovega koncerta iz Avditorija Hiše Francoskega radia v Parizu.

Tam je glasbo Čajkovskega izvedel Francoski nacionalni orkester pod vodstvom Fabiena Gabela. Glasbeno popotovanje se bo ob 13.05 nadaljevalo s Toplimi božičnimi zvoki prek Atlantika. Tako se glasi koncert, ki ga v leta 1642 zgrajeni Nemški cerkvi sv. Gertrude v Stockholmu prireja Švedski radio. Ta je v goste povabil v Amsterdamu delujoči vokalno-instrumentalni ansambel Música Temprana, ki pod vodstvom Adriána Rodrígueza van der Spoela že vrsto let odkriva očarljiv glasbeni repertoar kolonialne Latinske Amerike. Spored bodo spletle uspavanke in plesni villancici iz Peruja, Bolivije, Mehike in Ekvadorja. Prvi sklop koncertov zaokrožuje komorni ansambel Kuhmo. Cerkev Kallio v Helsinkih je že vrsto let tradicionalno prizorišče posebnih koncertov, ki jih v sklopu Evroradijskih božičnih dnevov pripravljajo radijski kolegi Finskega radia YLE.

Tokrat bo tam ob 14.05 ansambel Kuhmo poustvaril Božično večerjo pri Brodskem, kot se glasi koncertni program, ki obsega glasbo Johannesa Brahmsa, Jeana Sibeliusa, Edvarda Griega, Lyyli Wartiovaara-Kallioniemi in Petra Iljiča Čajkovskega. Adolph Brodsky je bil eden najslavnejših violinistov 19. stoletja, ki je osebno poznal najboljše glasbenike svojega časa. Brahms in Čajkovski nista bila ravno najboljša prijatelja, toda Brodsky je vseeno tvegal in ju leta 1887 povabil k sebi domov na božično večerjo. Vzdušje za mizo je bilo precej hladno, otoplilo se je šele, ko sta se zabavi pridružila Edvard Grieg in njegova žena Nina …

Redka izvajana Mozartova različica 1. dela oratorija Mesija Georga Friedricha Händla
Naslednji sklop koncertov prinaša koncerte iz Londona, Münchna in Hannovra. V londonski dvorani Barbican bo ob 16.00 zazvenel 1. del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, in sicer v danes redko slišani in izvajani orkestraciji Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je kot mladenič predelal instrumentalni del Händlove partiture za klasicistični orkester poznega 18. stoletja. Skoraj stoletje in pol (1800–1950) je bila ta Mozartova različica celo pogosteje izvajana od izvirnika, v zadnjih sedmih desetletjih pa je popolnoma padla v pozabo. V Londonu jo bodo oživili člani zbora BBC Singers, orkestra Britten Sinfonia, dirigentka Sofi Jeannin in solisti Hilary Cronin (sopran), Helen Charlston (alt), Laurence Kilsby (tenor) in Morgan Pearse (bas).

Glasba iz filmov Kako je Grinch ukradel božič do Ben Hurja in Kralja kraljev
Uro pozneje (17.00) bo nastopil čas za božične filmske klasike. Münchenski radijski orkester že tretjič – prvič prek evroradijske izmenjave – predstavlja program, v katerem glasbene teme iz filmskih uspešnic za božični čas zazvenijo na koncertnem odru. Orkester bo vodil angleški dirigent Gavin Sutherland, ki na koncertih s filmsko glasbo že dve desetletji tesno sodeluje z Münchenskim radijskim orkestrom. Na odru Gledališča princa regenta v Münchnu se jim bo pridružil še sloviti Zbor Bavarskega radia, ki je stalnica posebnih glasbenih dnevov Evroradia; zazveneli bodo koncertna suita Božič v filmih Boba Krogstada po glasbi Johna Williamsa, Brucea Broughtona in Alana Silvestrija, glasba Jamesa Hornerja iz filma Kako je Grinch ukradel božič ter Miklósa Rózse iz starejših spektaklov Ben Hur in Kralj kraljev ter priredbe priljubljenih božičnih napevov.

Na nemških tleh se bomo zadržali tudi v nadaljevanju; ob 18. uri bodo v Hannovru namreč zveneli odlomki iz kantat in Božičnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha ter glasba njegovih sodobnikov Francesca Onofria Manfredinija, Antonia Vivaldija in Georga Friedricha Händla. V Galerijski stavbi dvorca Herrenhausen bodo nastopili vokalni ansambel Cantus Thuringia in Filharmoniki Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom Michaela Hofstetterja.

Prisluhnili bomo tudi sodobnejši glasbi čeških glasbenih ustvarjalcev
Večerne tri koncerte bo izraziteje zaznamovala vokalna glasba. Češki radio letos pri pripravi koncertnega prispevka za Evroradijski božični dan sodeluje z muzejem Vila Löw-Beer v Brnu, kjer bo nastopil tamkajšnji vokalni kvintet Ansambel Frizzante. Leta 2015 ustanovljeni ansambel poklicnih pevcev iz vodilnih zborov Brna stremi k odkrivanju pozabljenih skladb in nenavadne povezave med človeškim glasom in glasbenimi inštrumenti. Program koncerta, ki se bo na Arsu začel ob 20.00, poleg božičnih pesmi domačih in tujih skladateljev sestavlja tudi sodobnejša glasba čeških glasbenih ustvarjalcev, kot so Antonín Tučapský, Ondřej Kyas, Martin Flašar in Jan Valušek. Uro pozneje Vokalni ansambel Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta v evangeličanski Gaisburški cerkvi v Stuttgartu uzvočuje vokalni program, razpet med glasbo Arva Pärta in deli, ki so jih podpisali Evelin Seppar, Maurice Ravel, Gundega Šmite, Adrianna Kubica-Cypek, Pēteris Vasks in Jan Sandström.

Za konec pa še nekaj lahkotnega
Dirigirala bo nadvse prodorna, na Nizozemskem delujoča dirigentka latvijskih korenin Krista Audere, ki je leta 2021 osvojila prvo nagrado na odmevnem Tekmovanju mladih zborovskih dirigentov Erica Ericssona. Kot po navadi tudi tokrat posebni Evroradijski božični dan na valovih programa Ars končuje "lahkotnejša" glasba. Ob 22.30 bo v odloženem prenosu zvenel koncert litovskega a cappella ansambla Vilnius Voices, ki nas bo skupaj z ritmično skupino, cerkvenimi orglami in klavirjem v Cerkvi svetih Janeza Krstnika in Janeza Evangelista Univerze v Vilni popeljal skozi zgodovino gospela s programom starejših in sodobnejših črnskih duhovnih del pod naslovom A Gospel Christmas.