V petek je Kreslin z Beltinško bando navdušil na festivalu Kamfest pod Malim gradom v Kamniku. Skoraj 2.000 ljudi je z njim prepevalo največje uspešnice. Za pesmi z nove plošče Cesta, ki izide konec avgusta, ni bilo časa, čeprav je navdušeno občinstvo "izsililo", da je Kreslin godel najdlje od vseh na Kamfestu in oddelal pol nadure. Pod Malim gradom je Kreslin v intervjuju za MMC spregovoril o tem, če lahko dobro živi od glasbe, zakaj ni napisal več ljubezenskih pesmi in kaj ga žene naprej.

Več kot 30 let si že na glasbenem prizorišču, samo Faraoni so še pred teboj. Se spomniš prvega Rock Otočca leta 1976? Kaj si takrat igral?
Seveda se spomnim. Takrat sem igral s Horizonti. Kitaro in celo neke bongose. Zelo dobro se spomnim, da je bil največja zvezda takrat Drago Mlinarec. Še zmeraj sva prijatelja. Takrat še nisva bila, ker je bil taka zvezda. Spomnim se Tomaža Domicelja, kaj drugega pa že težko.

Takrat si bil željan uveljavljanja. Zdaj ti ni treba nikomur več nič dokazovati. Kaj te žene naprej?
Uživam v tem. Če ne bi na primer danes tukaj igral, ne bi bil s tem bendom, ne bi bil na tem čudovitem kraju. Kaj bi delal doma? Zdaj bi preklapljal televizijo. Še vedno uživamo, odkrivamo muziko, še vedno smo naivni. Pred tremi dnevi smo igrali v Križankah in na posnetku na internetu se vidi, kaj se za mano dogaja. In vidim, da Beltinška banka igra To ni političen song. Sem jih vprašal: "Kaj ste sploh igrali," saj tega še slišali niso, kaj šele igrali. Pesem smo kar tako dodali, ker smo imeli enourni dodatek. So rekli: "Kaj pa vemo, kaj, nekaj smo že igrali." Hočem povedati, da se vedno zgodi kaj novega, ena pustolovščina in v tem je vznemirljivost.

Za konec avgusta napoveduješ, da boš hodil od oštarije do oštarije. Saj nisi postal alkoholik?
Moram malo bolj določno obrazložiti. Potovali bomo. Sledili bomo skladbi, ki je na novem CD-ju Cesta. Potovali bomo z Goričkega v Piran. Začnemo na Goričkem. V vsakem kraju imamo tiskovno konferenco in gostimo en bend, ki je s tistega kraja, ki potem zaigra pesem Z Goričkega v Piran. Na Goričkem gostimo Beltinško bando, v Mariboru Mrzlo vodo, v Celju Carpe Diem, drugi dan v Ljubljani ob 10. uri v Križankah to pesem igra bend Cesta, v Postojni Ana Pupedan, ob štirih, ob petih pa v Piranu še Zmelkoowi. Zvečer imamo veliki koncert v Avditoriju. V bistvu je to neka predstavitvena karavana.

Lahko živiš dobro od glasbe?
Živim čisto solidno, glede na to, da nikoli ne pozabim, da živim od hobija. Dobro se spomnim, kako je bilo, ko sem imel še prejšnje službe, ko sem delal dve, tri službe, da sem lahko preživel. Zdaj živim od tega in to se mi zdi razkošje in bogastvo. Nisem pa zahteven, da bi moral imeti jahte in se šopiriti z najnovejšimi avtomobili. Torej, sem bogat.

V zadnjem obdobju si bil znan po duetih s Siddharto in Neisho? Se napoveduje kaj podobnega?
Na novem CD-ju Cesta se obeta še en imeniten duet z Neisho, ena čudovita balada in duet s Severo Gjurin iz Olivije.

Kako to, da nisi napisal več ljubezenskih pesmi? Ti je šlo tako dobro pri dekletih, da jih ni bilo treba osvajati z rimami?
Ali pa tako slabo, ne vem. Hm ...

Je patetično peti: rad te imam ... Je to že izpeto?
Tako se mi je vedno zdelo, ja. Ko sem bil mlajši, se mi je zdelo to najcenejše. Da bi moral z nekom iti plesat ali peti ljubezenske pesmi, se mi je zdelo "cheap". Mislim, tako uspeti je pa res "easy". Vedno sem iskal daljšnjice. Okrog ovinkov sem šel, okrog riti v žep. Po težjih poteh do uspeha. Mogoče je pa ta duet z Neisho res ena redkih, če ne prva ljubezenska. Pa tale duet s Severo tudi. Zdaj se mi več to ne zdi tako grozno.

Celotni intervju si poglejte na priloženem videu.

T. O.