Tudi ko je partituro doma zaigral na klaviaturo, ni bil prepričan. Pa vendar se je po analizi papirja in pisave izkazalo, da gre zares za neznani Chopinov valček.

Partituro doslej neznanega Chopinovega valčka so našli v trezorju Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku. Slavni poljski skladatelj je valček napisal pred skoraj 200 leti, McClellan pa je nanj naletel spomladi letos. Ker kljub temu da je bilo zraven na roko napisano skladateljevo ime, muzejski kustos ni bil prepričan, da je skladba res Chopinova, je partituro fotografiral in jo doma zaigral na klaviaturo. Ko se je zatem posvetoval še s strokovnjakom za Chopina z Univerze v Pensilvaniji Jeffreyjem Kallbergterjem, je vse bolj kazalo, da ima v rokah pravo stvar.

Potem ko so v Morganovi knjižnici in muzeju analizirali črnilo in papir, se je izkazalo, da je partitura pristna. Dodatno je avtentičnost najdbe potrdila analiza rokopisa na partituri, ki se ujema s Chopinovim, vključno s stiliziranim simbolom za basovski ključ in z značilnim čečkanjem, ki ga je skladatelj uporabljal.

Domnevajo, da je Frederic Chopin (1810–1849) valček napisal med letoma 1830 in 1835, ko je bil skladatelj v svojih zgodnjih dvajsetih letih. Kot pravi McClellan, ima valček manjše napake v ritmiki, kljub temu pa je prepričan, da gre za Chopinovo delo.

"Najbolj zanesljiv dokaz je Chopinova pisava, lahko smo gotovi, da gre za njegov lastnoročni zapis. O čemer pa nismo povsem prepričani, je to, da gre za glasbo, ki jo je sam skomponiral" je dejal za BBC-jevo oddajo Newshour. "Približno 98-odstotno sem prepričan, in mnogi, ki so imeli priložnost glasbo slišati, prva tako." Kot nadaljuje, ima glasba nekaj netipičnih elementov, "vihrav uvod, ki nekoliko preseneti, čeprav ni povsem neznačilen", še pravi muzikolog in doda, da se v melodiji začuti prava Chopinova kakovost.

Pianist Lang Lang, ki je valček posnel za The News York Times, je delo opisal kot "dramatično temo, ki se spremeni v pozitivno stvar".

Tudi britanski pianist Stephen Hough, ki redno izvaja Chopinove valčke, je med tistimi, ki verjame, da je valček zares Chopinovo delo. "Na začetku sem bil sumničav, saj se mi je zdel ponekod malce neizpiljen, in delo se mi ni zdelo tako natančno kot druge Chopinove skladbe," je povedal za BBC. Nato pa je dodal, da je podobno, kot če bi našli zabeležko Keatsove pesmi, ki je pesnik še ni povsem dokončal in jo je še pilil, zaradi česar se besedni red še ne ujema, je nekaj napak, vseeno pa se čuti njegov genij.

Hough meni, da ne gre za eno boljših Chopinovih del, a tudi za eno slabših ne. "Veliko mladostnih del obstaja, ki jih je Chopin skrival in ni želel, da bi bila ugledala luč sveta, a so bila v nasprotju z njegovimi željami po skladateljevi smrti objavljena, v resnici pa bi morala ostati v predalu."

Pianist in skladatelj Frederic Chopin, rojen leta 1810 blizu poljske prestolnice, je zbežal iz domovine tik pred vstajo leta 1830 in pozneje živel na Dunaju in v Parizu. Eden največjih romantičnih skladateljev in glasbenikov je bil velik ljubljenec francoskega visokega meščanstva in aristokracije, ki sta v prvih desetletjih družabnost pojmovala predvsem kot srečevanje v salonih. Decembra 1831, le tri mesece po Chopinovem prihodu v Pariz, je skladatelj Robert Schumann Chopinove variacije na La ci darem la mano iz Mozartove opere Don Giovanni ovrednotil tako: "Klobuk dol, gospodje! To je genij." Njegova dela spadajo med najtežji del glasbene literature. Razen redkih izjem je pisal zgolj za klavir. Umrl je v Franciji leta 1849, star 39 let.