Znotraj kostumske pokrajine Ženske radosti se odvija dialog med zvokom Karmine Šilec in kostumskim prostorom Belinde Radulović, je zapisala idejna avtorica projekta Karmina Šilec. Projekt obsega repertorij sodobne posvetne in srednjeveške sakralne glasbe kot umetniški odgovor na temo silovitih ženskih zgodb, v občutku srečanja poti žensk in božanskosti. Žarčenju glasbe priključujejo še kulturo očesa, dodaja Šilčeva, kajti kostumirano telo je lahko tudi sporočilo samo. Foto: Festival Choregie aka Choregie
Znotraj kostumske pokrajine Ženske radosti se odvija dialog med zvokom Karmine Šilec in kostumskim prostorom Belinde Radulović, je zapisala idejna avtorica projekta Karmina Šilec. Projekt obsega repertorij sodobne posvetne in srednjeveške sakralne glasbe kot umetniški odgovor na temo silovitih ženskih zgodb, v občutku srečanja poti žensk in božanskosti. Žarčenju glasbe priključujejo še kulturo očesa, dodaja Šilčeva, kajti kostumirano telo je lahko tudi sporočilo samo. Foto: Festival Choregie aka Choregie
Placebo
Placebo ali Komu potok solz ne lije, scenski koncert v 14 slikah po Stabat Mater, je meditacija, navdihnjena s temo trpljenja Jezusove matere. Projekt, pri katerem sodeluje več kot sto izvajalcev, se osredotoča na bolečino, odhajanja in smrt ter njihove transformacije, v katerih najde predvsem ljubezen. Foto: Dorian Šilec Petek

Letošnji, tretji mednarodni festival Choregie aka Choregie, bo potekal pod naslovom Like a Virgin oziroma (Ne)dolžnosti. Kot je pojasnila Karmina Šilec, takšna tematika letošnji fesitval osredotoča na različne vidike pojma (ne)dolžnosti, a "ne kot biološkega pojma, pač pa na idejni ravni. Vsi projekti so inspirirani s tem zmagoslavjem volje".

Začetek z Ženskimi radostmi
Festival prinaša pet premiernih predstav, prva premiera, kostumska pokrajina Ženske radosti s srednjeveško vokalno polifonijo in sodobno komorno vokalno glasbo v izvedbi Simone Raffanelli Krajnc in Carmine Slovenice, bo drevi ob 18. uri odprla festival v mariborski Unionski dvorani.
Na nedeljskem odprtju festivala bo mogoče prisluhniti še zasedbi Musica Cubicularis, ki bo premierno izvedla scenski koncert Oriana. V nadaljevanju festivala se bo v ponedeljek, 9. januarja, predstavil ansambel !Kebataola! pod umetniškim vodstvom Šilčeve s performativno glasovno inštalacijo avtorice Jovane Popić Kdo bi si mislil, da sneg pada. Dan pozneje se bo predstavil glasbeno-plesni projekt Izidorja Leitingerja La Licorne de la Vierge, v katerem bodo sodelovali slovenski in tuji glasbeniki in plesalci.


Baročni vrhunec v prvih dneh EPK-ja
Vrhunec festivala pričakujemo na predvečer odprtja evropske prestolnice kulture s premiero predstave Placebo ali Komu potok solz ne lije, pri kateri sodeluje več kot sto izvajalcev, med drugimi Carmina Slovenica, Slovenski komorni zbor, sopranistka Sabina Cvilak ter dramski igralki Jožica Avbelj in Olga Kacjan.
Kot je dejala Šilčeva, je celotna ideja predstave, da v baročni prostor čudovite Pergolesijeve, Vivaldijeve in Bachove glasbe vnašajo veliko vizualnega, tako baročnega prostora kot osnovnih gibalnih elementov, značilnih za takšne zgodbe, pa tudi besede, ki jih bosta interpretirali Avbljeva in Kacjanova.

Skozi bolečino v samouresničitev
Predstava Placebo ali Komu potok solz ne lije v premislek jemlje krščanski koncept device matere, ki ga preoblikuje v metaforo za žensko samouresničitev. Govori o bolečinah in odhodih, saj bolečina predstavlja nekaj najbolj skrivnostnega, nekaj, kar nam vzbuja strahospoštovanje in nas hkrati privlači, hkrati pa je tudi nekaj najbolj intimnega, vedno individualna.
"Šele trpeči, oropani čutnih užitkov, osvobojeni strasti in samoljubja ter v nenehnem pričakovanju smrti smo takšni, kot bi morali venomer biti. Preseganje bolečine in strahu zagotavlja polno, s čustvi nabito življenje. Mejne situacije, kot je srečanje s smrtjo in rojstvom, nas primorajo, da dozorimo, da zrastemo preko samega sebe, trpljenje pa je tisto, ki človeku daje možnost, da z njim raste in se lahko tudi spremeni," je o predstavi dejala avtorica, režiserka in scenaristka Karmina Šilec.