O tem verjetno ne dvomi nihče od poslušalcev, ki so na koncertu, s katerim je 34 let praznoval Val 202, napolnili Križanke. Morebitni zadnji dvom je bil odpravljen po obeh dodatkih, v katerih je vsestranska glasbenica mikrofone pogumno usmerila v občinstvo, ki je rade volje odpelo njeni največji uspešnici Planet za zadet in Malo tu, malo tam.

Največji radijski uspešnici tudi v živo
Obe pesmi sta tudi sicer med nekaj več kot dve uri trajajočim koncertom sprožili najbolj buren aplavz. Za Planet za zadet so Neisha ter Rok in Jani Golob, ki so priredili aranžmaje za izvedbo s simfoniki, spisali dramatičen uvod, kot bi vedeli, da bo pesem na vrsti, ko se bo nad Križankami razbesnel sodni dan, kot je dejala Neisha. Strele za nove vizualne učinke in grmenje kot dodatni basi ... občinstvo, ki se je še nekaj minut prej zaskrbljeno oziralo mimo strehe in se skrivalo pred dežjem, ki ga je veter prinesel nadenj, je bilo navdušeno.

Prav tako je jasno svoje navdušenje pokazalo ob prvi izvedbi balade Malo tu, malo tam, ko je s spontanim aplavzom pokazalo, da je prepoznalo pesem, ki so jo številni radijski uredniki vzeli za svojo in ki je ob "vesoljski" uspešnici drugi Neishin hit.

Simfoniki korak v ozadju
V primerjavi s prejšnjimi koncerti, na katerih so simfoniki RTV Slovenija moči združili z znanimi izvajalci popularne glasbe, so tokrat klasiki stopili malo v ozadje, tudi Rok Golob, ki jih je vodil, ni vzpostavil takega stika z občinstvom, kot ga je uspelo imeti Davidu de Villiersu. Ta je obiskovalce rad vzel kar za dodatnega glasbenika na koncertu, kar je občinstvo znalo nagraditi z glasnim sodelovanjem.

Neisha tudi kot klasična glasbenica
Tokrat so bili simfoniki v glavni vlogi predvsem na začetku koncerta, ko je Neisha sedla za klavir in občinstvu predstavila plat, ki jo je do zdaj poznalo večinoma "teoretično"; Neisho se vedno predstavlja kot vsestransko glasbenico in tudi napovedovalec Jure Longyka je porabil kar nekaj časa, preden je naštel vse glasbene poklice, ki jih glavna zvezda koncerta obvlada, od aranžerke do studijske glasbenice, pevke in pianistke, a večina občinstva njenih klasičnih del do zdaj ni poznala. Dobrih 15 minut je tako na odru Križank divjala njena Magma, rapsodija za klarinet in orkester, ki jo je Neisha, takrat znana le še kot Neža Buh, pred dvema letoma krstno izvedla z orkestrom Slovenske filharmonije.

Na potep s simfoniki
Po klasičnem uvodu pa je občinstvo dočakalo to, zaradi česar je večinoma tudi prišlo: preigravanje pesmi z njenega prvenca, oplemenitenih s priredbami za simfonični orkester, ki pa ni sodeloval pri čisto vsem repertoarju. Pesem Le kaj se skriva ... je tako Neisha izvedla s svojo standardno zasedbo, v kateri so bili tokrat kar štirje spremljevalni pevci, na Čarobni potep pa je že povabila tudi simfonike.

Kreslin ni kradel slave
Eden od prvih vrhuncev večera je bil nastop Vlada Kreslina, ki je mlado kolegico počastil ne le s svojim prihodom, ampak ji je kot pravi džentelmen poklonil tudi rožnato vrtnico, povsem enako, kot jo je v gumbnici v manjši izvedbi nosil tudi sam. A kot da ji ne bi želel prevzeti niti delčka večera, je povezovanje prepustil Neishi, petje mu je bilo dovolj - kot tudi obiskovalcem, ki so duetu pritegnili v pesmi Njen trenutek prihaja in mu prisluhnili ob pesmi Kakor zvezde na nebu, ki jo je za zdaj mogoče slišati le še na koncertih, saj na nosilcih zvoka še ni ujeta.

Bučen aplavz je požel tudi drugi gost večera Kornelije Kovač, ki je namesto Neishe sedel klavir, medtem ko se je "gostiteljica" preselila za sintetizator in občinstvo je slišalo njuno izvedbo pesmi Milo moje. Nedaj da gledam u nebo pa je bila pesem, ki jo je zasedbi na odru pomagal izvesti indijski violinist Šarathandra Srivastava.

Nedotaklljiva pesem prvenca
Občinstvo je slišalo malodane celoten prvenec, ob koncu, ko se je Neisha vrnila še na zahtevo po drugem dodatku, pa je pojasnila tudi, zakaj ne more uresničiti glasbene želje obiskovalke, ki je hotela slišati pesem 2 bad 2 sad; pesem je enkratna, posnela jo je, zdaj pa se je ne dotika več, ker jo vsakič pokvari, je prostodušno priznala pevka, ki je tako uresničila drugi predlog iz občinstva: Malo tu, malo tam. Ko je bila na vrsti drugič, jo je Neisha zaigrala sama, brez spremljave, le občinstvo je tako kot pri prvem dodatku iz backvokalistov spremenila v glavne pevce.

Bog se krega ...
Neisha sama je sicer rabila manj kot eno leto, da se je iz glasbenice, ki so jo kot pianistko in pevko na svoj koncert s simfoniki povabili člani skupine Terrafolk in za katero ni do lanskega septembra slišal še skoraj nihče, v glavno zvezdo slovenskih glasbenih odrov, prvo damo slovenskega soula, kot je dejal Jure Longyka, in umetnico, ki zlahka razprodaja koncerte - po dveh zimskih koncertih v Cankarjevem domu so pošle tudi vse vstopnice za Križanke. Tem se je Neisha predstavila kot samozavestna glasbenica, ki je kos zahtevnemu izzivu - hkratnemu koncertiranju s simfoniki in poprockerji ter obenem spontanemu odzivanju željam in komentarjem občinstva. Prav v komuniciranju z občinstvom se še najbolj vidi njena mladost; komentarjev, da so pokvarili presenečenje, ko so uganili glasbenega gosta, in vprašanj, kaj so počeli, da se zdaj "Bog krega", pač poslušalstvo ne sliši vsak dan. Kot tudi še zdaleč ne tako kakovostnega koncerta, kot je bil torkov v Križankah. Kdor ga je zamudil, si ga lahko v posnetku ogleda 28. junija ob 20.00, na 2. programu Televizije Slovenija.

M. T.