Gotan Project, skupina, ki je tango naredila spet moden. Foto: Druga godba
Gotan Project, skupina, ki je tango naredila spet moden. Foto: Druga godba
Štirje slovenski godalci, ki si upajo svoja glasbila uporabljati tudi v kar najbolj nenavadnih glasbenih zvrsteh, odpirajo 23. Drugo godbo. Foto: Druga godba
Mariza, prva dama letošnje Druge godbe, nam predstavlja fado. Foto: Druga godba
Andy Palacio
Andy Palacio je prvi lastnik belizejskega potnega lista, ki nastopa na Drugi godbi. Foto: Druga godba
Dogajanje na Drugi godbi

To je zelo skop povzetek Druge godbe, festivala, ki bo letos 23. v Ljubljano zanesel glasbo zelo različnih kulturnih krogov. Začenjajo domači. Kot uvod v nastop skupine Gotan Project je v Križankah nastopila domača zasedba Godalika. Kvartet je za drugogodbeni nastop uspel pridobiti še pevca Borisa Benka, basista Nina de Gleria, bobnarja Aleša Rendla in harmonikarja Draga Ivanušo. Z novinci zasedba še enkrat potruje to, kar smo najpozneje spoznali po izidu njihovega albuma Time 2 Start; in sicer, da četverica ni klasični godalni kvartet, ampak skupina godalcev, ki zna svoja glasbila uporabljati zelo bistroumno in iznajdljivo.

Hkratno ohranjanje in preobražanje tanga
Takoj, ko je Godalika "opravila svoje", je bil na vrsti prvi vrhunec festivala. To je nastop Gotan Projecta, skupine, ki je zaslovela s spajanjem tanga z drugimi, predvsem elektronskimi zvrstmi in dubom. Vloga trojice Phillippe Cohen Solal, Eduardo Makaroff in Christoph H. Muller je kar malo dvoumna; obenem so raziskovalci tanga in tudi drzni prikrojevalci njegovih osnovnih zakonitosti. In ravno s tem zadnjim "poslom" so uspeli tango približati množicam.

Portugalski blues in še nekaj zraven
Glasba druge zvezde Druge godbe se prav tako ukvarja z glasbo latinskega kulturnega kroga. To je mojstrica fada, glasbe, ki jo imenujejo tudi portugalski blues. Vendar je ta opis zvrsti, ki jo tokrat predstavlja Mariza, zelo ohlapen in netočen. Fado namreč res preveva otožnost in opevanje bolečine, vendar je tudi še vse kaj drugega. V fadu - prisluhnili mu bomo 26. maja - je namreč najti tudi živahne, celo plesne motive.

Bližje alternativi
Tudi pred Marizo bodo občinstvo ogrevali slovenski glasbeniki, povezani v skupino Astorpia, kateri se tokrat pridružuje še pevka Vesna Zornik, sicer vodilni glas skupine Katalena. Morda bi Astorpia celo "morala" nastopiti na uvodnem koncertu, saj njena glasba tako kot glasba Gotan Projecta temelji na tangu. O tem govori že ime skupine, ki je sestavljeno iz imena in priimka Astor Piazzolla, torej iz imena in priimka argentinskega skladatelja, ki mu je uspelo revolucionirati in posodobiti tradicionalni argentinski tango.

Prvi pregled belizejskih in tajskih potnih listov
Kot posebnost letošnje Druge godbe, nad katero tudi letos bedi Bogdan Benigar, je nastop tajskih in belizejskih glasbenikov, saj glasbe teh dveh držav do letos na Drugi godbi še ni bilo slišati. Iz Belizeja prihaja zasedba Andy Palacio & The Garifuna Collective, ki bo 24. maja predstavila kulturo ljudstva Garifuna, zasužnjenih Zahodnoafričanov, ki so po naselitvi na obalah Belizeja, Hondurasa, Gvatemale in Nikaragve, tako ali drugače povezani z domorodnimi Indijanci, kot manjšinsko ljudstvo uspeli preživeti do danes. S Tajske pa prihaja Chulalongkorn University Ensemble, ki bo 25. maja v Etnografskem muzeju predstavil raznolikost tajske ljudske in klasične glasbe.

Druga godba se je letos razširila tudi na Metelkovo. Na letnem odru Gala hale bo tako 25. maja potekal trojni program, ki ga bo uvedla domača skupine Moveknowledgemnent. Sledila bo nenavadna izraelsko-ameriška zasebna Balkan Beat Box, ki se ravno toliko kot z glasbo očitno ukvarja tudi s politiko in družbo. Sami namreč svojo eklektično in glasbeno norijo imenujejo odgovor na hipotetično vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi pod newyorški talilni lonec prilili balkansko gorivo. Večer pa bo sklenil španski glasbenik in DJ Doctor Batonga!, ki bo iz "skrinje" izvabljal urbane zvoke z vsega sveta.

Kaj na Drugi godbi dela Werner Herzog?
Še dve "točki" moramo omeniti. Ena je nastop senegalskega pevca in kitarista Nuruja Kana, čigar glasba pomeni dialog med kitaro in raznovrstnimi glasbili, med katerimi izstopajo tolkala. Druga točka pa je večmedijski projekt Requiem for a dying Planet skladatelja in violončelista Ernsta Reisegerja, pevca Mola Sylle in sardinske vokalne zasedbe Tenore e Concordu de Orosei. Reiseger je bil tisti, ki je skrbel za glasbo v filmih Divje modro onostranstvo in Beli diamant Wernerja Herzoga in ravno ta dva filma imata tudi posebno vlogo v nastopu, ki bo 28. maja na sporedu v Cankarjevem domu.
Dogajanje na Drugi godbi