Maurice Jarre se je v javnosti zadnjič pokazal februarja, ko je na Berlinalu prejel častnega zlatega medveda za življenjsko delo. Foto: Reuters
Maurice Jarre se je v javnosti zadnjič pokazal februarja, ko je na Berlinalu prejel častnega zlatega medveda za življenjsko delo. Foto: Reuters
Lawrence Arabski
Prvega oskarja je Maurice Jarre dobil za glasbo za film Lawrence Arabski. Tudi naslednja dva filma (Doktor Živago in Pot v Indijo), za katera je Jarre dobil oskarja, je režiral David Lean.
Jean-Michel Jarre
Leta 2006 je Maurice Jarre na velikem koncertu na prostem v Lyonu nastopil skupaj s sinom Jeanom-Michelom, s katerim ga je povezovalo zanimanje za elektronsko glasbo. Foto: MMC RTV SLO

V Franciji rojenemu skladatelju, sicer tudi očetu pionirja elektronske glasbe Jeana-Michela Jarra, je preboj med najbolj prominentne skladatelje uspel leta 1962. Tega leta je z avtorsko glasbo opremil zgodovinski epski film Lawrence Arabski, projekt pa mu je prinesel tudi prvega oskarja. Uspeh je ponovil še v letih 1966 in 1985, in sicer s filmoma Doktor Živago in Potovanje v Indijo. Zanimivo je, da je vse tri filme režiral britanski režiser David Lean. Zadnji film, za katerega je Jarre napisal glasbo, je bil leta 2001 posneti televizijski film Uprising (Vstaja), drama režiserja Jona Avneta o dogajanju v varšavskem getu v času tretjega rajha.

Koncert s sinom Jeanom-Michelom Jarrom
V dolgi karieri je Jarre, ki je proti očetovi volji zapustil študij inženirstva na Sorbonni in se vpisal na pariški konservatorij, napisal glasbo za več kot 150 filmov, pri katerih je sodeloval z legendarnimi režiserji, kot so Alfred Hitchcock, John Huston ali Luchino Visconti. Ustvarjalnost Maurica Jarra ni bila omejena na film. Napisal je tudi več simfoničnih partitur za baletne predstave, pisal je glasbo za gledališče in televizijo. Eden izmed dogodkov, ki so najbolj zaznamovali zadnja leta Jarrovega življenja, je bil skupni koncert s sinom Jeanom-Michelom. Leta 2006 sta oče in sin nastopila na velikem koncertu na prostem v Lyonu.

Pristanek v elektroniki
Skupni koncert Jarra starejšega in mlajšega ni bil povsem nepričakovan. Nenazadnje je očeta in sina več kot dve desetletji povezovalo navdušenje nad raziskovanjem elektronske glasbe. Maurice Jarre, klasično izobraženi skladatelj, se je namreč v osemdesetih začel zanimati za glasbeno zvrst, v kateri je njegov sin zaslovel že v šestdesetih. Mauriceu Jarru so tedaj številni kritiki očitali, da se je v elektroniko vrgel iz preračunljivosti, ker mu je v klasični kompoziciji zmanjkalo idej in si je hotel olajšati delo. Jarre je kritike vztrajno zavračal in poudarjal, da je imel s številnimi elektronskimi partiturami dosti več dela, kot bi jih imel s pisanjem klasičnih orkestralnih del. Danes njegove zgodnje elektronske kompozicije, kot so tiste za filma Usodna privlačnost ali Leto nevarnega življenja, že veljajo za legendarne.

Zadnjič se je Jarre v javnosti pokazal februarja, ko so mu na mednarodnem berlinskem filmskem festivalu podarili častnega zlatega medveda za ustvarjalni opus. Ob tem je direktor Berlinala Dieter Kosslick dejal: "Skladatelji filmske glasbe so pogosto v senci velikih režiserskih in igralskih imen. Pri Mauriceu Jarru je drugače - glasba za Doktorja Živaga in mnoga druga njegova dela so svetovno znana in sodijo v nepozabno zgodovino filma."

P. B.