Za četrtkov in petkov koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu so filharmoniki izbrali Tretji koncert Intonazioni Concertanti za orkester Daneta Škerlja in Simfonijo št. 1 v D-duru, "Titan" Gustava Mahlerja.

Škerlj tokrat s temnimi barvami
Skladatelj Dane Škerl (1931-2002) se je z lepotami glasbe spoznaval po drugi svetovni vojni, ko je v slovenskih koncertnih dvoranah kraljevala glasba Sergeja Prokofjeva in Dmitrija Šostakoviča. Prav Rusa Prokofjev in Šostakovič sta močno vplivala na njegovo glasbeno izražanje, polno optimizma ter navdušenih, kontrastnih razpoloženj, ki označujejo njegov obsežni opus.

Posebnost Škerljevega opusa pa predstavlja ravno Tretji koncert Intonazioni concertanti, ki so ga filharmoniki izvedli na prvem abonmajskem večeru. V njem namreč prevladujejo temne barve, kar ni značilno za skladatelja. V Tretjem koncertu Intonazioni concertanti se Škerlj predstavi kot razmišljujoč skladatelj, predan lepoti, ki pa jo prevzemajo žalost in slabe slutnje.

Mojster Jaka v Mahlerjevi simfoniji?
Gustav Mahler (1860-1911) je eden največjih simfonikov vseh časov. Pisal je predvsem simfonije, a del njegovega opusa je tudi nekaj ciklov pesmi. Skozi svojo glasbo je avstrijski skladatelj na neki način opisal svoje življenje. Ves čas ga je mučilo vprašanje, kako biti srečen,če je na svetu toliko trpljenja. Mahler je zato za svoje simfonije povedal, da lahko zrcalijo ves svet in zajemajo tako optimizem kot melanholijo.

Simfonijo št. 1 sestavljajo štirje stavki. Mahler že v uvodu prvega pokaže svojo veliko ljubezen do narave. Sledi razigrani scherzo z živahnimi in odrezavimi ritmi, v srednjem delu simfonije pa skladatelj razkrije svojo nežno dušo. Finale se začne viharno - teme spomnijo na borbenost in kljubovalnost, proti koncu pa so že bolj vzhičene in himnično navdahnjene. Mahlerjeva Simfonija št. 1 je pri nas eno največkrat izvajanih njegovij del, v tretjem stavku pa so prepoznavne variacije na pesem Mojster Jaka.