Za nami je tudi osrednja slovesnost. Na prireditvi Tvoj tek je živ in je legak, katere idejni oče in umetniški vodja je dirigent Marko Munih, so sodelovali ženski, moški in mešani pevski zbori Zgornjega Posočja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so predstavili prerez Gregorčičeve poezije skozi glasbo. Pevski del je z recitiranjem Gregorčičevih pesmi dopolnil Boris Ostan.

Čustvovanje, pisano na kožo romantikom
Večina uglasbitev Gregorčičeve poezije, ki jih je bilo mogoče slišati na koncertu v Cankarjevem domu, je nastala v obdobju romantike, saj je bil takrat pesnik blizu največ skladateljem. Med skladatelji, katerih dela je Munih vključil v koncertni progam, so tako Vinko Vodopivec, Jakob Aljaž, Gustav Ipavec in drugi. Izvedbo skladb je Munih zaupal trem sestavom z več kot 250 pevci iz Zgornjega Posočja. Prvi so nastopili ženski zbori pod vodstvom Vere Clemente Kojič, nato moški zbori pod vodstvom Metoda Bajta in nazadnje mešani zbori. Te je vodil Munih, ki je prireditev označil kar kot "manifest pevcev Zgornjega Posočja v počastitev spomina na pesnika".

Poezija kot narodnozavedna sila
Saša Vuga, ki je imel na prireditvi slavnostni nagovor, je dejal, da se čuti Gregorčiču zelo blizu, saj je "rasel z njim, pozna kraje, ki so povezani z njim". Pesnika je označil za "enega tistih svetnikov, ki so pripomogli k temu, da so Primorci danes še vedno Slovenci". Kot je dejal, je Gregorčič "tako svetla pojava v primorski zgodovini, da svetlejše ne vidi".

Na Primorskem je bilo letos že več prireditev v spomin na okroglo obletnico smrti Simona Gregorčiča. Na njegovem rojstnem Vrsnem pri Kobaridu je vrata odprl prenovljeni muzej, ki so ga tam prvič uredili že pred štiridesetimi leti.

Duhovnik svobodnega duha
Svojo poezijo je Gregorčič objavil v štirih zvezkih Poezij. Največji uspeh so doživele Poezije 1, ki so izšle leta 1882 in so izzvale veliko navdušenje zlasti iz vrst liberalnih kritikov. Gregorčičeve ljubezenske, domovinske, pripovedne in življenjskoizpovedne pesmi so namreč izražale tudi njegove življenjske nazore. Gregorčič je veljal za narodno zelo zavednega in tudi v političnih pogledih naprednega literata. Kot tak se je izkazal tudi v naslednjih zvezkih Poezij, ki pa so izkazovali postopno usihanje Gregorčičevega pesniškega zanosa.