Stravinski je delo Pogrebal'naja pesnja (Pogrebna pesem) zložil v spomin svojega učitelja Nikolaja Rimskega - Korsakova, kmalu po njegovi smrti junija 1908. 12-minutno delo je bilo izvedeno samo enkrat, in sicer januarja 1909 v okviru serije ruskih simfoničnih koncertov na konservatoriju pod taktirko dirigenta Felixa Blumenfelda. Za partituro je pozneje veljalo, da je bila uničena ali v revoluciji leta 1917 ali pa v državljanski vojni, ki je sledila.

Stravinski se je dela spominjal kot ene svojih boljših zgodnjih stvaritev, vendar se ni mogel spomniti dejanske glasbe. Kot je sam povedal, ga je zanimalo, kaj je pisal tik pred Ognjenim ptičem, prvim od treh baletov, ki jih je ustvaril med letoma 1909 in 1913 po naročilu impresarija ruskega baleta v Parizu, Sergeja Djagileva.

Dolgoletno neuspešno iskanje
Mnoga leta so ruski muzikologi razglabljali, da bi rokopis lahko bil ohranjen nekje med množico nekatalogiziranih glasbenih del v arhivih filharmonije ali konservatorija v Sankt Peterburgu. Vendar v Sovjetski zvezi brskanje po zgodovinskem gradivu ni bilo pretirano spodbujano, pa tudi Stravinski kot izseljenec in modernist je veljal za nezaželeno osebo. Tako je vsakršen poskus iskanja vedno trčil ob popolno zmedo skladiščenja in odsotnost kakršnega koli sistema v zgradbah, ki nikoli niso bile deležne obnove, razširitve ali posodobitve.

Natalija Braginska, ruska strokovnjakinja za Stravinskega, ima za seboj celo serijo neuspešnih poskusov iskanja, pri čemer so ji pomagali tudi nekateri arhivarji s konservatorija. Šele izpraznitev celotne zgradbe lanske jeseni je odprla pot do natančnega pregleda kupov prej skritih rokopisov in tako je ena izmed knjižničark naletela tudi na partituro, ki jo je Braginska že dolgo iskala. Zdaj jih je ta lahko predstavila v svojem referatu na nedavni mednarodni muzikološki konferenci v Sankt Peterburgu, navaja The Guardian.

Braginska, ki je preštudirala orkestralne dele (celotne partiture niso našli), opisuje Pogrebno pesem kot počasno, brez variacij, vendar kontrastnih zvočnih barv. Gre tako rekoč res za dialog zvokov, kakor se je sam Stravinski spomnil dela - četudi precej nejasno - v svoji avtobiografiji, ki jo je napisal četrt stoletja pozneje. Strokovnjakinja je poudarila še, da je mogoče v njem slišati nekaj Rimskega - Korsakova, vendar tudi Wagnerja, čigar glasbo je Stravinski občudoval bolj, kot je bil pozneje pripravljen priznati.

Nadobudna leta pred splošno slavo
Stravinski je imel 26 let, ko je bila Pogrebna pesem izvedena in takrat še nikakor ni bil uveljavljen skladatelj. Zunaj Rusije je bil popolnoma neznan, pa tudi znotraj njenih meja je bilo njegovo ime komajda znano. Vendar je v naslednjih štirih letih zložil prej omenjenega Ognjenega ptiča, Petruško in Pomladno obredje, s čimer se ga je prijel sloves enega najbolj razvpitih modernističnih umetnikov.

Stravinski, ki se je rodil leta 1882 v Lomonosovu pri Sankt Peterburgu, velja za predstavnika neoklasicistične in serialne slogovne smeri, najbolj so znane njegove skladbe iz začetnega, t. i. ruskega ustvarjalnega obdobja. Umrl je leta 1971 v New Yorku, v zgodovino pa se je zapisal kot eden največjih skladateljev 20. stoletja.