Dobitnik nagrade Prešernovega sklada je umetniško pot začel pri Simfonikih RTV Slovenija. Prav tam je kmalu prevzel vodilno vlogo virtuoznega interpreta tako tradicionalne kot nove literature za violončelo. Svojo kariero je gradil tako doma kot v tujini.

Rodil se je 29. aprila 1936 v Trbovljah. Po koncu srednje glasbene šole, kjer se je učil violončelo, je študij nadaljeval in končal v Parizu na Ecole Normale de Musique pri slovitem mojstru Andreju Navarri. Izpopolnjeval pa se je pri Pablu Casalsu na poletnih tečajih v Sieni med letoma 1958 in 1961. Škerjanec je bil pedagoško dejaven od začetka 60. let. Od leta 1982 je bil profesor na akademiji za glasbo, kjer je poučeval vrsto generacij violončelistov.

Od domačih do tujih odrov
V svoji karieri je deloval s številnimi komornimi zasedbami, med drugim s Komornim ansamblom Slavka Osterca in Triom Tartini. Predstavil se je tudi na številnih turnejah po svetu in bil prvi slovenski glasbenik, ki je kdaj koli nastopil v newyorški Carnegie Hall. Del svoje umetniške poti je glasbenik preživel tudi v Essnu, kjer je bil med letoma 1962 in 1969 soloviolončelist tamkajšnjega simfoničnega orkestra, in Baslu. Med letoma 1969 in 1972 se je vrnil k Simfonikom RTV Slovenija, med letoma 1987 in 1990 pa je bil član orkestra Kölnske filharmonije. Z nagrado Prešernovega sklada so njegovo delo nagradili leta 1976.

M. K.