Oglas
Na koncertu Mladi že 80 let v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo tako lahko prisluhnili glasbeno-scenskemu delu Prisotnost, ki ga je Šavli napisal posebej za APZ Toneta Tomšiča. Zbor je pod vodstvom zborovodkinje Urše Lah izvedel še pet povsem novih skladb. To sta Soncu na besedilo Josipa Stritarja in Roža deklic (France Prešeren) skladatelja Jakoba Ježa, Dajte mi prostor (Neža Maurer) Pavla Dolenca, Molitve in igre vodenjakov - besedilo Vena Tauferja je uglasbila Nana Forte - in pesem Roka Goloba Song of the 4 Colors.
"opisujejo atomično jedro našega življenja: bivanje s sočlovekom, napetosti in odrešitve med ljudmi, ki so si usojeni."Pesmarica z več kot 300 stranmi
Vodilo APZ-ja Toneta Tomšiča je izvajanje novosti, predvsem slovenskih skladateljev. V osmih desetletjih je tako zbor izvedel že prek 300 novih skladb, sicer pa repertoar akademskega zbora združuje skladbe vseh glasbeno-zgodovinskih slogovnih obdobij. Če se še za trenutek pomudimo pri številkah, naj omenimo, da je v zboru, ki povezuje študente in študentke fakultet Univerze v Ljubljani, do zdaj prepevalo več kot 1.600 pevcev in pevk. Na čelu zbora se je od njegove ustanovitve zvrstila manjša množica priznanih zborovodij in dirigentov: France Marolt, Radovan Gobec, Janez Bole, Lojze Lebič, Igor Lavrič, Marko Munih, Jernej Habjanič, Jože Fuerst, Stojan Kuret in zdajšnja zborovodkinja Urša Lah.
Proti enakopravnosti žensk
Ena izmed ključnih datumskih prelomnic za delovanje zbora je nastopila leta 1946. Tedaj sta se namreč v mešano zasedbo povezala moški sestav, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt, in ženski zbor, ki je nastal več let za moškim. V zgodovini APZ-ja Toneta Tomšiča je tudi nekaj praznih listov. Leta 1941 so namreč italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini zbor prepovedali; zapel je šele leta 1946.
APZ Toneta Tomšiča in slovenska kultura
Svojo osemdesetletnico zbor zaznamuje tudi z razstavo o svoji zgodovini. V sodelovanju z NUK-om je nastala postavitev, ki bo v Cankarjevem domu do 2. junija o delu APZ-ja Toneta Tomšiča ter o njegovem prispevku k slovenski kulturi in njeni prepoznavnosti v svetu. Ob tej priložnosti pa je zbor oblikoval še častni odbor, v katerem so se znašli predsednik države Janez Drnovšek, premier Janez Janša, predsednik SAZU-ja Boštjan Žekš, minister za kulturo Vasko Simoniti, ljubljanska županja Danica Simšič, rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič in predsednik ŠOU-a v Ljubljani Borut Kozan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje