60-letni David Helfgott je nastopil v dvorani Stefaniensaal v Gradcu, 11. oktobra pa bo to storil še v Koncertni hiši (Konzerthaus) na Dunaju. Z nastopoma zaznamuje deseto obletnico dneva, ko je njegovo življenje in bolezen pod žaromete potisnil z oskarjem nagrajeni Sijaj. Film Scotta Hicksa namreč ni povzročil razburjenja samo v kinodvoranah, ampak je naredil zvezdo tudi iz pianista samega - Helfgott je postal najbolje prodajani klasični glasbenik leta 1997.

Hiter vzpon in strm padec
Sicer so malega Davida "odkrili" že pri petih letih in mu hitro prilepili oznako "čudežnega dečka". Njegovo kariero je nato na pragu odraslosti zaustavil živčni zlom, zaradi katerega se je zdravil deset let (čeprav je bil podvržen tudi elektrošok terapiji in je trpel zaradi halucinacij, je vsak dan v bolnišnici vadil, včasih tudi po deset ur). Po okrevanju se je leta 1984 odpravil na novo, pecej odmevno turnejo - in to je že zgodba, vredna ekranizacije. Kar so ugotovili tudi v Hollywoodu.

Filmska slava mu ugaja
Glasbeni kritiki niso spregledali, da Helfgottovo igranje ni več tako vrhunsko kot prej - motilo jih je predvsem to, da koncerte redno začini z vzdihi in s teatralnimi kretnjami, ki odvračajo pozornost poslušalcev od zahtevnih skladb, ki se jih loteva. Očitajo mu tudi, da je njegov "drugi zalet" prej kot ne posledica uspeha filma - kar ni čisto iz trte zvito, saj se pianist rade volje pusti predstavljati "pravi umetnik iz filma Sijaj". No, če so že kritiki skeptični, pa množice zato niso - Helfgott zadnjih deset let nastopa samo v razprodanih dvoranah.

Film je bil deležen ostrih kritik, češ da preveč svobodno uporablja dejstva in fikcijo - pritožila se je tudi Davidova sestra Margaret, ker naj bi bil njun (tiranski) oče v filmu prikazan preveč karikirano. Sam Helfgott je s filmom (in še posebej z Geoffreyjem Rushem v glavni vlogi) zelo zadovoljen. "Seveda so si dovolili umetniško svobodo, a bistvo zgodbe so dobro ujeli."

Ana Jurc