Ronnie Spector je preminila po kratki bitki z rakom, je v izjavi za javnost potrdila njena družina. "Ronnie je življenje preživela z iskro v očeh, z energično držo, s sočnim smislom za humor in nasmehom na obrazu. Premogla je ogromno ljubezni in hvaležnosti."
Na družbenih omrežjih so se umrli kolegici poklonili številni glasbeniki, od Stevieja Van Zandta, ki je izjavil, da mu je bilo v čast, da je bil lahko njen producent, do Briana Wilsona, ki je tvitnil: "Oboževal sem njen glas, res je bila posebna oseba in dobra prijateljica." Diane Warren jo je opisala kot "glas milijona najstniških sanj, tudi mojih".
The Ronettes so bile po zaslugi svojih močnih vokalov in seksi podobe – pa tudi zaradi produkcije Phila Spectorja – ena največjih skupin zlate dobe dekliških zasedb; na turnejo po Veliki Britaniji so šle na primer s The Rolling Stonesi, prijateljevale pa so z Beatli. Skupina, v kateri sta bili poleg Ronnie še njena sestra Estelle Bennett in sestrična Nedra Talley, so posnele popuspešnice, kot so Baby, I Love You, Walking in the Rain, I Can Hear Music in Be My Baby.
"Najkrajša krila, kar smo jih lahko našle"
"Ni nas bilo strah biti seksi," je Ronnie Spector leta pozneje zapisala v svojih spominih. "To je bil naš adut. Ko smo na odru videle The Shirelles v njihovih širokih oblekah, smo sklenile iti v nasprotno smer in se stlačile v najožja krila, kar smo jih našle. In potem smo jih na odru še malo privzdignile, da se je videlo še več nog."
Veronica Bennett, kot ji je bilo ime ob rojstvu, je odraščala v četrti Washington Heights v New Yorku. Skupina je začela po klubih nastopati pod imenom Ronnie and the Relatives, znane pa so bile predvsem po svoji radodarni rabi črtala za oči in maskare. "Bolj so ploskali, več maskare smo naslednjič uporabile," je Ronnie pisala v svoji avtobiografiji. "Nismo imele uspešnice, s katero bi pritegnile pozornost, zato smo morale narediti vtis s slogom. Nič ni bilo načrtovano – vzele smo, kar nam je bilo dano ob rojstvu, in to poudarile."
Leta 1963 jim je Estelle izborila avdicijo pri producentu Philu Spectorju, ki je bil znan po svojem "zidu zvoka" (ang. wall of sound); še istega leta so dobile pogodbo pri založbi Philles Records. Najprej so bile spremljevalna skupina, kar pa se je spremenilo, ko je Spector z njimi posnel pesmi Be My Baby in Baby I Love You.
Rojena za oder
Debitantski album Presenting the Fabulous Ronettes Featuring Veronica je izšel leta 1964; na Billboardovi lestvici se je povzpel do 12. mesta. "Nič me ne radosti bolj kot biti na odru, kjer se zabavam, flirtam, mežikam tipom in podobno," je reviji People povedala še leta 2017. "Tako zelo se zabavam. Ko me najavijo – "Dame in gospodje ... Ronnie Spector in The Ronettes!" –se mi srce za hip ustavi. Ampak potem se občinstvo odzove, tako kot pač se, in lahko bi ostala na odru za vedno."
Temna leta zakona s Spectorjem
Po turneji v Nemčiji leta 1967 se je skupina razšla. Leto pozneje sta se Ronnie in Phil poročila. Po poroki jo je mož "držal zaklenjeno" v njuni vili na Beverly Hillsu, je razkrila leta 1990 v knjigi Be My Baby: How I Survived Mascara, Miniskirts And Madness (Kako sem preživela maskaro, minikrila in manijo), popisu hude zlorabe in nasilja v zakonu. "Ni mi pustil brati časopisa ali gledati televizije. Niti tega nisem vedela, da se je zgodil Woodstock. In ko je Charles Manson pomoril tiste ljudi v najini neposredni bližini – tudi tega nisem vedela. Videla sem samo, da je Phil okrog hiše napeljal bodečo žico, da je kupil pse, nato orožje."
Ločila sta se leta 1974, za Phila Spectorja pa je sodišče leta 2009 odločilo, da je kriv umora Lane Clarkson in je preostanek življenja preživel v zaporu.
"Še ko je bil živ, sem večkrat izjavila, da je bil briljanten producent, ampak grozen mož," je izjavila lani, po smrti nekdanjega moža. "Na žalost Phil ni bil sposoben živeti in funkcionirati zunaj glasbenega studia. Tema ga je požrla, več življenj je bilo uničenih. Kljub temu se nasmehnem vsakič, ko poslušam glasbo, ki sva jo ustvarila skupaj, in vedno se bom. Glasba je večna."
Vzornica več generacijam
Ronnie Spector je imela daljnosežen vpliv na glasbeno industrijo. Brian Wilson je oboževal pesem Be My Baby, Billy Joel pa je pesem Say Goodbye to Hollywood zložil z njo v mislih. Amy Winehouse jo je redno naštevala kot eno od svojih vzornic. Martin Scorsese je singel Be My Baby uporabil na začetku filma Ulice zla, izpostavljen pa je tudi v Umazanem plesu ter v serijah Delo na črno in The Wonder Years.
Ko so bile The Ronettes sprejete v Dvorano slavnih rokenrola, je Keith Richards povedal anekdoto o tem, kako so bili Stonesi sredi šestdesetih njihova predskupina na angleški turneji. "Pele so lahko tudi skozi zvok zida. Ničesar niso potrebovale. Takrat so se mi dotaknile srca in še vedno me ganejo."
Po razpadu skupine je Ronnie še naprej ustvarjala in nastopala; z Eddiejem Moneyjem je posnela Take Me Home Tonight, s Springsteenovim E Street Bandom Say Goodbye to Hollywood in leta 1999 izdala EP She Talks to Rainbows. Na plošči je bil prvi posnetek pesmi Don’t Worry Baby, ki jo je zanjo napisal Brian Wilson.
Leta 2006 je po dvajsetih letih izdala nov album, Last of the Rock Stars; na njem so se pojavili The Raconteurs, Keith Richards, Patti Smith in The Raveonettes. Leta 2010 je sledil božični EP Ronnie Spector’s Best Christmas Ever in šest let pozneje še English Heart, zbirka priredb zimzelenih popevk z britanske scene v šestdesetih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje