"Odettin duh in mogočni nebeški glas ostajata z nami," je sporočil tiskovni predstavnik pokojne pevke. "Njen glas ne bo nikoli umrl." Odetta Holmes se je leta 1930 rodila v Alabami; njeno otroštvo je bilo, kot je lani povedala v intervjuju za New York Times, prežeto z glasbo "velike depresije" - zaporniškimi in delavskimi pesmimi skrajnega juga ZDA.
In čeprav je Odetta v svoji karieri posnela celo vrsto albumov in nastopila celo v Carnegie Hallu, si jo bo večina Američanov zapomnila po nastopu na zgodovinskem pohodu v Washington leta 1963; na shodu, ki je bil ključen preobrat v boju temnopoltih Američanov za državljanske pravice, je zapela pesem O Freedom. V tistih časih je bilo zanjo petje "ventil za bes in frustracijo, ki sem ju čutila med odraščanjem v segregirani Ameriki". Nastopila je na nešteto dobrodelnih prireditvah in političnih shodih, kot svojo vzornico pa je Odetto nekoč navedla tudi Rosa Parks, ženska, ki je sprožila bojkot segregiranih avtobusov v Alabami.

Odetta je imela vpliv še na nekoga: njen prvi album, Odetta Sings Ballads and Blues, je naredil velik vtis na Boba Dylana. "Prva stvar, ki me je pritegnila k folkglasbi, je bilo Odettino petje," je Dylan leta 1978 izjavil v intervjuju za Playboy. "V tistem albumu sem slišal nekaj pomembnega, nekaj zelo osebnega. Na pamet sem se naučil vse pesmi."

Čeprav je po koncu šestdesetih let nastopala in snemala redkeje, je glasovne sposobnosti niso zapustile. "Odettin glas je še vedno naravna sila," je leta 2006 po enem izmed koncertov zapisal glasbeni kritik James Reed. "Ostaja kraljevska figura ameriške glasbe, neposredna vez s preteklostjo, od katere se danes počutimo tako odrezane."

A. J.