Finska je bila do Lordijev sinonim za državo, ki se bo verjetno uvrstila na sam rep držav, letos pa je zmagala tako v polfinalu kot v finalu. Litva, ki je do letošnjega leta nastopila šestkrat, a ni bila nikoli boljša kot trinajsta, lani pa se ji ni uspelo uvrstiti v finale, saj je bila v polfinalu 25, se je uvrstila na šesto mesto. Tako so Litvanci dokazali, da se ne velja preveč ozirati na statistike, ki so jim v prejšnjih šestih poskusih izračunali povprečno 20. mesto, kar je bilo najslabše povprečje držav, ki so v zadnjih 25 letih sodelovale na Evrosongu.

Statistiki jim niso vzeli volje do petja
Finska in Litva pa nista edini državi, ki sta letos dokazali, da lahko dobra pesem in nastop statistiko obrneta na glavo. Romunija ter Bosna in Hercegovina prav tako spadata med države s povprečno precej kilavimi rezultati na Evrosongu, letos pa je bila Bosna in Hercegovina tretja, Romunija pa četrta. Tako sta se po robu postavili statistikom, ki so izračunali, da si Portugalska, Slovaška, Makedonija, Finska ter Bosna in Hercegovina ne morejo obetati lepih uvrstitev, če sklepamo na podlagi njihovih prejšnjih nastopov. Če bi iz njihovih uvrstitev od leta 1981 do 2005 računali povprečje, pri tem pa upoštevali le leta, ko so se uvrstile v finale - ali se sploh udeleževale tekmovanja -, bi ugotovili, da so se povprečno uvrstile na 15. mesto ali še slabše.

Statistika uvrstitev zadnjih 25 let ne govori niti v prid državam, kot so Portugalska, Slovaška, Makedonija, Finska ter Bosna in Hercegovina. Če bi iz njihovih uvrstitev od leta 1981 do 2005 računali povprečje, pri tem pa upoštevali le leta, ko so se uvrstile v finale - ali se sploh udeleževale tekmovanja -, bi ugotovili, da so se povprečno uvrstile na 15. mesto ali še slabše.

Slovenija v finalu povprečno štirinajsta
Njim kmalu sledi Slovenija, ki je povprečno zasedla 14,8. mesto, 14. mesto pa je tudi povprečje, v katerem se skrivajo Turčija, Romunija, Islandija, Avstrija in Madžarska. Malo višje, na 13. mesto, lahko upata Poljska in Belgija – ob predpostavki, da se uvrstita v finale.

Za nekatere države je to zadnja tri leta pravi podvig. Neposredno v finale se je namreč do letos uvrstilo le najuspešnejših deset držav izbora prejšnje leto in velike štiri - Francija, Velika Britanija, Nemčija in Španija - države, ki v proračun prispevajo največ, zato jim je mesto v finalu zagotovljeno. Prihodnje leto bo v polfinalu še večja gneča, saj se bo v finale neposredno uvrstilo le šest najboljših finalistov prejšnjega leta in velike štiri.

V finalu še niso navijali za svoje
Zadnja tri leta je že trikrat zaman upalo na finale šest držav: ob Sloveniji še Portugalska, Monako, Belorusija, Estonija in Andora. Albanija, Andora, Bolgarija in Belorusija imajo še posebej žalostno statistiko - države sploh nikoli še niso videle svojega predstavnika v finalu, tolažiti pa se ne morejo niti, da so bile blizu, saj nobena od držav v polfinalu še ni bila boljša kot trinajsta (Belorusija) ali štirinajsta (Albanija), sicer pa v polfinalu zasedajo mesta od 18. do 23. Prav tako evropskih gledalcev kar ne more navdušiti Monako, leta 2004 povratnik na Evrosong po več kot 25-letnem premoru; njegovi predstavniki so v polfinalih zasedli 20., 21. in 24. mesto.

Zadnje mesto rezervirano za – Skandinavce
Ni treba biti velik poznavalec Evrosonga, da uganeš državo z največ zmagami – Irska je s sedmimi lovorikami očitna izbira. Če lestvice pogledamo z drugega konca in preštejemo, katera država je bila največkrat najbolj razočarana po koncu glasovanja, ki jo je uvrstilo na zadnje mesto, presenečenja prav tako ni – državi, ki sta tekmovanje največkrat končali na zadnjem mestu, sta Finska in Norveška; obe sta kot poraženki Evrosong zapuščali osemkrat, a po Evrosongu v Atenah se lahko obe pohvalita tudi že z zmago.

Sledita jima Avstrija in Belgija s po šestimi zadnjimi mesti, Španija, Švica in Nemčija pa so bile zadnje po štirikrat. Portugalska in Turčija nista svojih predstavnikov z največjimi častmi po prihodu domov pričakali po trikrat, Nizozemska, Monako, Luksemburg in Islandija so povsem na repu končali po dvakrat, enkrat pa so tekmovanje sklonjenih glav zapuščali predstavniki nekdanje Jugoslavije, Italije, Švedske, Cipra, Litve, Danske in Velike Britanije.

Evrope ne zna navdušiti niti Avstrija
Predzadnje mesto ni kaj dosti več vedno, a ostane vsaj tolažba, da je bil za njimi še nekdo. Norvežani so se tako lahko tolažili šestkrat, predstavniki Portugalske, Francije in nekdanje Jugoslavije pa petkrat. Švica, Švedska in Avstrija so na predzadnjem mestu končale po štirikrat, Belgija, Danska, Nizozemska, Finska, Izrael in Turčija pa po trikrat. Španija in Irska sta se lahko z izgovorom da sta za sabo pustili enega predstavnika, branili dvakrat, Maroko, Luksemburg, Estonija, Madžarska, Bosna in Hercegovina, Ciper, Litva in Malta pa enkrat.

Slovenija v "jugoslovanski" sredini
Čeprav Slovenija navadno ni najbolj navdušena nad uvrstitvijo svojih predstavnikov, je vsaj na nobenem od "črnih seznamov" ni. Tudi če jo primerjamo z drugimi državami nekdanje Jugoslavije, kar je tudi na Evrosongu priljubljena primerjava, ugotovimo, da je glede na povprečno uvrstitev (v finalu) v zlati sredini. Za njo je Makedonija, ki lahko glede na povprečje računa na 16. mesto, a se ji je vsa tri leta uspelo uvrstiti v finale, Bosna in Hercegovina je bila povprečno štirinajsta, medtem ko sta boljši Hrvaška, že šestkrat uvrščena med najboljših deset finalistov, ter Srbija in Črna gora, ki je sicer nastopila šele dvakrat, a je takrat osvojila drugo in sedmo mesto.