Ertegun, sin turškega diplomata s strastjo za ameriško črnsko glasbo, je založbo Atlantic ustanovil leta 1947. Sprva naj bi bila le "tovarnica" jazza in bluesa, nato pa je zrasla v eno največjih glasbenih založb na svetu, ki je med zvezde izstrelila Raya Charlesa, Aretho Franklin, Led Zeppelin, Otisa Reddinga, Genesis, AC/DC, Bee Gees, Bette Midler, Hootie and the Blowfish, Kida Rocka, Jamesa Blunta, Gnarlsa Barkleyja ... Ertegun je kot ustanovitveni predsednik preživel različne lastnike, skupaj s partnerji je leta 1967 založbo prodal za 20 milijonov dolarjev.

Ertegun, ki ima častno mesto v Dvorani slavnih rock and rolla, je imel kar 60 let dolgo kariero, neprimerljivo tako po dolžini kot razponu. "Plešasti uživač s kozjo bradico" je postal pravi zvezdnik, pojavljal se je tako v izbranih plesnih dvoranah kot zakotnih nočnih lokalih. Zabaval se je s pomembneži, poskrbel pa je tudi za kar nekaj anekdot o mladih rockzvezdnikih, ko je z njimi popival. Prav to je bila njegova posebnost - imel je poseben odnos do glasbenikov, drugačen od drugih direktorjev, saj se je zares zanimal za glasbo.

Od bluesa in jazza do rock and rolla
Bil je eden prvih založnikov, ki so prodajali glasbo črnih umetnikov beli mladini, ki je iskala nekaj vznemirljivega v konformistični Eisenhowerjevi dobi 50. let prejšnjega stoletja. Zato je imel tudi pomembno vlogo pri pohodu rock and rolla. Kot je Ertegun zapisal leta 1997: "Iz gospela, bluesa in jazza sta se razvila r&b in rock and roll, najbolj priljubljena glasba vseh časov. Nobena druga glasba na svetu ni tako potovala po vsem svetu. Hvala črni Ameriki za to veliko umetniško zvrst."

Atlantic je še utrdil svoj položaj prevladujoče založbe svojega časa, ko se je v 60. letih povezal s Stax Records iz Memphisa. Do svetovne slave so skupaj pripeljali soulglasbenike z juga, kot so Otis Redding, Sam & Dave, Isaac Hayes in Booker T. & the MGs. V 70. letih so se karavani pridružili rockerji Led Zeppelin in the Rolling Stones. V 90. letih je postal album zasedbe Hootie and the Blowfish Cracked Rear View najbolje prodajani prvenec v zgodovini založbe. Ertegun je bil tesno povezan tudi s Tremi tenorji, superzvezdniško kombinacijo Luciana Pavarottija, Placida Dominga in Joseja Carrerasa.

Predan mu je bil tudi veliki Ray Charles
Eden od razlogov za uspeh Atlantica je bila tudi prijaznost do umetnikov; nekoč sta Ertegun in producent Jerry Wexler kar priletela k Rayu Charlesu, ki je bil ravno na turneji in se je počutil navdahnjenega. Rodila sta se hita I've Got A Woman in What'd I Say. Ray Charles je prišel pod okrilje Atlantica leta 1953, založbo je sicer zapustil leta 1959 zaradi boljše ponudbe, a je bil Ertegunu predan vse do svoje smrti leta 2004. Nekoč je povedal: "Kar koli bi me prosil, bi naredil zanj. Rad ga imam na smrt."

Z bratom sta si delila ljubezen do glasbe
Ertegun se je rodil v Istanbulu 31. julija 1923. Njegov oče odvetnik je kot turški ambasador služil v Švici, Franciji, Angliji in ZDA. Skupaj s starejšim bratom Nesuhijem je Ahmet raziskoval črnsko podzemlje ameriške prestolnice in se navzel "prepovedane" kulture, z bratom sta v kratkem času zbrala na tisoče plošč. Kmalu je spoznal, da ve o glasbi veliko več kot večina glasbenih založnikov, zato je leta 1947 skupaj s strokovnjakom za blues Herbom Abramsonom soustanovil Atlantic. Ahmetov brat Nesuhi se je založbi pridružil leta 1956 in ustanovil jazzovski oddelek, bil je producent velikih Johna Coltrana, Charlesa Mingusa, Ornette Coleman in kvarteta Modern Jazz. Umrl je leta 1989.

Ertegun, neutrudni podjetnik, izjemno aktiven v družabnem življenju, je bil v komi od oktobra, ko je usodno padel v zaodrju newyorškega koncerta Rolling Stonesov, ki so pri njegovi založbi snemali v 70. letih. Živel je s svojo drugo ženo, notranjo oblikovalko romunskega porekla, med Manhattanom, prestižnim letoviščem Hamptons, Parizom in Turčijo. Pogreb bo v ožjem krogu v Turčiji, spominska slovesnost pa v New Yorku naslednje leto.